Hej! Vesela sporočam, da bom vendarle ostala. Nekaj čudovitih oseb, ki jih zares spoštujem me je zelo lepo prosilo, da ostanem. Pa še, ko sem se spominjala starih objav, pogovorov tu in na discordu (No Name predvsem sem se spet nasmejala ob "vampirskem modrecu") sem ugotovila, da tega ne morem samo pustiti za sabo in življenje teče naprej. Pil je v tem času postal del mojega življenja, vi pa ste mi kot družina na drugi strani ekrana. Nisem vedela, kako bi zdržala brez vsakodnevnih pogovorov, ki so me (skoraj) vedno spravili v smeh. Nisem se mogla zadržati, da ne bi šla še vedno vsake pet minut preverjati, ali je zunaj nov del katere izmed mnogoterih izjemnih zgodb. Še enkrat: postali ste mi nekakšna družina, ki živi na drugi strani male črne škatlice.
Za tisto, s katero sem se kregala na klepetu
Hej! Oprosti. Dolžna sem ti opravičilo, saj sem bila nesramna. Upam, da mi boš oprostila in, da bova lahko postali prijateljici. Takrat nisem spoznala, kako morajo moje in pisateljičine besede boleti tebe, saj sem mislila le na to, kako so tvoje bolele mene. Morda si ti je težko predstavljati, kako mene bolijo tiste besede zato, naj ti povem tako: bolelo me je, ker si žalila osebo, po kateri sem se zgledovala od tretjega leta, ko sem prvič slišala odlomek njene zgodbe. Bolelo me je, ker si žalila mojega idola. Sploh pa me je bolelo, ker je bila v moji glavi ta oseba zmeraj popolna in si nisem mogla, ali želela predstavljati, da je zmožna take krutosti. Še enkrat: oprosti, a upam, da razumeš, da so tudi mene prizadele tvoje besede. Upam, da mi boš odpustila in bova lahko prijateljici.
Lep pozdrav, Hermiona, ki ostaja po zaslugi čudovitih ljudi