???
0
confused
torj jst sm pred kratkim realizala da sm včas mela tko določeno stvar ki bi mi polepšala dan ozioma da sm mela tko kut eno merilo kva je zame dobr dan. npr včas ko mi je še šlo v šoli dobr je zame dobr dan pomenil če mi je šlo dobr v šoli tist dan. in če mi ni je biu to zame slab dan. al pa lani če me je chrush nvm ooledal al pa nek tazga je biu to zame dobr dan, če paa se mije zdel da mu je kera punca ušeč al pa da sm vidla kuk je eno lepo pogledu je biu to slab dan. zdj pa sm se sprijaznla da mi ne gre u šoli in da mojmu chruhu nism ušrč nit k oseba. in po eni strni mi je to ušeč. ampak zdj so mi usi dnevi enaki in brezvezni. nimam nekih close friendsov , pač zunaj šole se z nobenimi druigmi ne družm, u šoli pa so usi nekak kao poparčkani. in zdj vse kar delam je spim sm na telefonu nimam energije ni ne športam in se nezravo prehnjanjujm
kaj naj???
kaj naj???
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hoj,
če ti ni do športa in si želiš nekako popestriti dan, se lahko prijaviš tudi na kako drugo izvenšolsko dejavnost - npr. likovni tečaj, tečaj kakšnega tujega jezika, taborniki, igranje kakšnega inštrumenta... in boš tudi tam spoznala kakšne nove ljudi, ki ti bodo morda bližje in jih bojo zanimale bolj podobne stvari kot tebe. lp
če ti ni do športa in si želiš nekako popestriti dan, se lahko prijaviš tudi na kako drugo izvenšolsko dejavnost - npr. likovni tečaj, tečaj kakšnega tujega jezika, taborniki, igranje kakšnega inštrumenta... in boš tudi tam spoznala kakšne nove ljudi, ki ti bodo morda bližje in jih bojo zanimale bolj podobne stvari kot tebe. lp
1
auroraaa
ja sej jst sm ubistvu igrala instrument sam ni blo nč drugačee. pač sam bolj sm bla izmučena in se z instrumentom nisem sploh ukvarjala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
predlagam da začneš z bolj lahkimi workouti, kt je nežn pilates al pa yoga...lahk si popestriš življenje tk da si delaš cute obroke (npr jogurt pa ovseni kosmiči pa sadje) pa da delaš neki zase npr skincare da skrbiš za nohte, lase itd...najd si kkšne cute hobije npr crochet, branje, risanje, barvanje, pletenje, vezenje, al pa krkol te veseli. pejt na sprehode (obožujm hodt na sprehode) da se mal sfrišaš pa si zbistriš misli (js sm pol vedno ful motivated) pa tuj tud dobr za zdravje. tud js nimam ful prjatlov pa ne družm se znjimi razn v šol in sm se isto počutila, pa sm si pol bl romatizirala lajf pa skrbela zase, začela telovadt, hodt na sprehode... lahk greš tud v mesto sama (ponavad gredo moje prjatlce skupi ampak ne maram hodt z njimi ker vedno pol hodm ZA njimi pamizkjučujejo me) npr js grem rada sama v shoppin pa si kupm kkšn makeup, pa cute pisala, al pa sam gledam po trgovin, še posebi rada hodm v antikvariat
1
pa a imaš še kakšne nasvete za tko motivacijo kr je jst ful nimam. oač fora je da se jst npr rs ne morm spravit k učenju ,pa tud če gledam neke motivacijske videje ne mogoč čist mal sa tak minuto motivirajo pol pa se odločm da rajš grem spat. pa tud če se nism nič učila in pol naslednj dan mamo že ocenjevanje se komaj spravm učit. in zdj me skrbi kak bom to speljala zdj po počitnicah k mamo ful ocenjevanj. pa drgač tud za kak sprehod bi se mogla ful prsilt v to še posebej kr mam mal te social anxiety in bi mi blo ful čudn ,ker bi ljudje sam čudn gledli kaj jst neki sama hodm al pa nekej. bi pa šla znekom drugim sam da to ni lih mogoče. maš kakšne predloge??
js sm tud mela ful čudn občutk k sm začela sama hodt po mestu pa gozdu, ampak počas se navadš (sicr sm vedno še vseen ful napeta če gre kdo mem men v gozdu, pa nakupvt je še vseen ful awkard-zadnč sm bla tok živčna na blagajni da sm 3 minute iskala kovance ker so se mi tok roke tresle pa 3 narobe preštela in je ful ldi čakal pa sm se hotla v zemlo vdret) ampak počas se navadš in se sprjaznp z dejstvom da se te ne bo noben od tistih ldi k si jih srečala zapomnu al pa še kdaj vidu, pa tud sm opazla da se vsi ldje tok sami s sabo ukvarjajo da jih ful briga k greš mem pa te sploh ne opazjo. Za study tips mam pa že narjen blog: https://www.pil.si/index.php/forumi/pilov-blog/kako-se-najucinkoviteje-uciti pa zdej delam še wonyoungism bloge, če ti to kej pomaga<3333333
okejj hvala za odgovor
Moj odgovor:
Vadduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatlska dilema
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???


