Anxiety, panični napadi ali kaj drugega?
2
helja, mene zanima če mam mogoce anxiety(tesnobo), alpa panične napade ali kaj drugega. torej vlkokrat se zgodi da tresem nogo alpa kaj takega ampak to ni tak problem. ze dvakrat se mi je zgodilo da sem se iz sanj zbudila panična.prav panični napad, in sicer ne iz neke ocne more ampak is kr random sanj. naprimer enkrat je blo da sem mela rojstni dan in sem na zabavo povabljala ljudi in jih je blo ful prevec in pol sem se cist panicna zbudla. hitro bitje srca, hitro ampa ne oteženo dihanje, rahlo potenje. misla sem da je sam od stresa v soli. pol pa se mi je zacel dogajat cez dan ampak ne tak intenzivno, napirmer ankrat sem pospravljala posodo in sem zataknila prst v rocaj od skodelice in mi je skoraj padla. in ne vem kaj mi je blo da se mi je kr naredla slika kot da je to veriga skodelic in bojo vse dol popadale. in sem sam tak za dve sekunde dobla obcutek kot da mi je ful pospeslo srce pa ono ko kr zacnes si pr nohtah kraspat alpa grist nohte. tak zivcna. ampak pol je blo ok. to traja tak 2 sekunde caz dan. ponoci pa tam 5minut. drgac sem tudi overthinker, vcasih anger issues pa tak dalje. starsem ne mislim govorit ker bi misli da si zmisljem. recimo na morju sem se iz nule zacela sekirat za solo. nic novega. in pol se mi je kr zacelo dogajat da sem si grizla nohte pa kozo obnohtno kraspala. prav tisti dan ko sem se zacela sekirat. takda ce ma kdo kaj od tega potrjeno iz strani medicine pa ma podobno ce mi prosim povete alpa ce mam kaj drugega ker res ne razumem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heii
Ne mislim da si zmisljujes in verjamem ti da se ti to dogaja. Mogoče si pri sebi opazala znake panike, ampak po tvoj opisu mislim da nimas hujše panike oz. anxiety. U bistvu ima vsak človek nizko paniko ali majhen anxiety Ampak to se ne pomeni da ima mental disorder. Anxiety oz. Panika je normalna do neke mere. To ti pisem iz izkušenj. Nočem ti spametovat ampak mislim da je to kar se ti dogaja normalno. Če se ti zdi da se slabša oz da misliš da rabiš pomoč pojdi k psihologinji.
Upam da bos boljše, s
Ne mislim da si zmisljujes in verjamem ti da se ti to dogaja. Mogoče si pri sebi opazala znake panike, ampak po tvoj opisu mislim da nimas hujše panike oz. anxiety. U bistvu ima vsak človek nizko paniko ali majhen anxiety Ampak to se ne pomeni da ima mental disorder. Anxiety oz. Panika je normalna do neke mere. To ti pisem iz izkušenj. Nočem ti spametovat ampak mislim da je to kar se ti dogaja normalno. Če se ti zdi da se slabša oz da misliš da rabiš pomoč pojdi k psihologinji.
Upam da bos boljše, s
2
Suzi
ja jz se tudi strinjam, ne pravim, da je vse to tvoje izmišljeno, sam mislim da nimaš paničnih napadov in full močne tesnobe, kokr je že Suzi gor rekla, pa da jo vsi imamo do neke merr
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojlaaaaa mislm da nimas panicnih napadov (na zalost mam grozne izkusnje z njimi) ampak je to sam ene vrste panika ki se pojavlja takrat kjer je pac normalno. panicni napadi trajajo (usaj pri meni okoli pou ure) dlje. torej ne nimas panicnih napadov in vrjammem da si ne zmisljujes in popolnoma razumljivo je da si najprej pomislila na to. glede anxietyja pa tk kt je suzi rekla
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
neka mera tesnobe je normalna, in jo vsi izkušamo. če imaš dejansko motnjo, ti težko povem iz tega opisa, ampak ti svetujem, da greš k psihologinji.. lahko ti pa svetujem, kaj zna pomagati npr. da se tuširaš z mrzlo vodo za nekaj časa (šok hladne vode lahko pomaga), verjetno ti bi pomagalo tudi pisanje dnevnika, pa da najdeš kakšne hobije, ki te sproščajo, dihalne vaje - to je čist odvisno od posameznika, tkoda lahko probaš različne stvari :)
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
