S Chloe sva gledala film na kavču.
Chloe je bila zatopljena v film, jaz pa sem si ogledoval ključ.
Chloe me je nenadoma pogledala v oči in se zasmejala.
"A ti sploh slediš filmu?"
Zakašljal sem.
"Am, ja, itak ja."
Zarežala se je.
"Saj ne rabiva gledati, če nočeš."
"Akhm," zakašljal sem. "Mogoče bi res lahko počela kaj drugega?"
Sem rekel in jo potegnil k sebi.
Zasmejala se je in me odrinila stran.
"James!"
Namuznil sem se.
Objela me je in se ulegla v moje naročje.
"Veš," je rekla Chloe. "Sprašujem se kako se bo vsa ta situacija s Kay zaključila."
Skomignil sem z rameni in se igral z njenimi lasmi.
"Nimam pojma. Pravzaprav me ne zanima."
Chloe me je pogledala s priprtimi očmi.
"Vem, da te."
Bil sem tiho.
Pobožala me je po roki.
"Kdaj si samo tako zelo želim, da bi lahko samo stekla k njej, jo objela in... pozabila na vse kar je bilo," pogoltnila je. "Pogrešam jo James."
*i*Jaz tudi.*i*
Še zmeraj je tako bolelo.
Samo dihaj James. Ne *i*smem*i* doživeti paničnega napada pred Chloe.
Vseeno sem nekam težko dihal.
"Hej, si v redu?" Chloe se je vzravnala in mi odmaknila lase z oči, "Kaj se dogaja James?"
*i*Vdih, zdih.*i*
"James?"
"V redu sem."
Sem rekel.
Ni mi verjela.
"Res sem. Prisežem."
*i*Dihaj, James.*i*
Vdala se je ter se zopet vlegla v moje naročje.
Cefrala je nitkasto zapestnico, ki sem jo imel na roki že več let. Bila je znak najinega prijateljstva s Chloe.
Tudi ona jo je še zmeraj nosila, če je te zadnje tedne ni dala dol.
"Ta je od Kay kajne?"
"Mhm."
Božal sem jo po mehkih kodrih, tako mehki so bili in tako zelo so si pristajali. In tako lepo so dišali po češnjevem šamponu.
Odlično so se podali z njenimi rjavimi očmi.
Opazoval sem jo in nenadoma je videla, da jo gledam, ter pogledala gor, vame.
Zasmejala se je in zardela.
"Kaj tako občuduješ?"
Delal sem se, da sem se zamislil.
"Pravzaprav vse."
Zahihitala se je.
"Rada te imam."
Ko to reče ona, je nekako drugače. Nekaj se *i*prebudi*i* v mojem trebuhu.
"Vem."
Sem rekel. Zarežala sva se.
Nenadoma so se vrata odprla, notri je stopil oči, ni izgledal prav dobre volje.
Ko naju je zagledal se je njegov obraz še bolj pomračil.
"James, pogovoriti se morava."
*i*Pa kaj spet.*i* Sem zamrmral, sam pri sebi.
"Ja?"
Namrdnil se je.
"*i*Sama*i*, prosim."
Grdo je pogledal Chloe.
Vstala je, ampak sem jo ustavil.
"Lahko je tu oči. Mene ne moti."
Skomignil je.
"Mene pa."
Pesti so me zasrbele, kako zelo sovražim, ko se obnaša tako.
"Moja punca je oči."
Chloe se je šibko nasmehnila in mi stisnila roko.
Zagodrnjal je.
"Prav. Skratka, zanima me zakaj sem danes spet prejel neopravičeno uro pri španščini, zadnjo uro?"
*i*Oh, ne.*i* Očitno me je učiteljica vseeno zapisala, čeprav je šlo zgolj za zadnjih deset minut.
"Poglej, oči... Jaz..."
"Ne zanima me James. Res me ne. Rekel sem ti, da nočem videti nobene neopravičene ure več?"
Počutil sem se grozno. Kot, da bi ga res res razočaral.
Videl sem, da je Chloe hotela nekaj reči, a sem raje odkimal. Ni vredno.
"Poslušaj James, zadnjič ti govorim..."
Nenadoma sem nehal poslušati.
Moj srčni utrip se je spet povečal. Spet sem začel težko dihati.
*i*Ne, ne, ne...*i*
Sploh se nisem mogel osredotočiti na to kar je govoril. Pred očmi se mi je vrtelo. Tako grozno je bilo.
Nato sem slišal Chloe, ki je klicala moje ime.
Morem iti stran od tu. *i*Nihče*i* me ne sme videti takšnega. Tako... *i*ranljivega.*i*
V ozadju mojih možganov sem slišal zvoke mojega očija in Chloe, kričala sta moje ime, verjetno sem izgledal zmešan.
"Mo-moram iti."
Sem rekel in se opotekel do vrat ne, da bi pravzaprav res videl kam sploh grem.
Odprl sem vrata, z vrtoglavico in šibkimi koleni ter stopil na dež.