Zgodba o prijateljstvuMidve 1. del
5
"Meri!" sem zaklicala, "že dolgo se nisva videli! Kako si?"
Dekle medenih las se je zasmejalo in pokazalo svoje bleščeče bele zobje. Objela me je. Tako sem pogrešala ta njen topel objem in vonj njenega jagodnega šampona.
"Torej boš zdaj hodila v našo šolo?" sem jo vprašala in jo dregnila z ramo.
"Samo za dva meseca, ja."
Meri si je lase spela v figo in začela potiskati kovček proti avtu, v katerem naju je čakala moja mama.
"No, povej. Je kaj cute fantov?"
"Ha, ha," sem se narejeno zasmejala, "dobro veš, da bodo vsi letali za tabo."
Tega sva bili že vajeni. Svojo lepoto je podedovala po svoji mami, ki je igralka. Režali sva se, dokler ni se ni zaslišala hupa avtomobila.
"Pridi, iti morava!"
Usedli sva se v avto.
"Zdravo, Meri," jo je pozdravila mama in ji namenila nasmeh, "kako gre? Si vesela, ker si prišla sem?"
"Dva meseca je odločno premalo za vse najine dogodivščine z Auroro," se je zasmejala in odprla stekleničko s parfumom, "ampak ja, zelo vesela. Ej, povohaj tole."
Pomolila mi je stekleničko. Poduhala sem parfum in se nasmehnila.
"Vanilija?" sem jo vprašala z nasmehom. Ko je prikimala, sem dodala:
"Tipično zate. Samo da bo sladko!"
*
Dekle medenih las se je zasmejalo in pokazalo svoje bleščeče bele zobje. Objela me je. Tako sem pogrešala ta njen topel objem in vonj njenega jagodnega šampona.
"Torej boš zdaj hodila v našo šolo?" sem jo vprašala in jo dregnila z ramo.
"Samo za dva meseca, ja."
Meri si je lase spela v figo in začela potiskati kovček proti avtu, v katerem naju je čakala moja mama.
"No, povej. Je kaj cute fantov?"
"Ha, ha," sem se narejeno zasmejala, "dobro veš, da bodo vsi letali za tabo."
Tega sva bili že vajeni. Svojo lepoto je podedovala po svoji mami, ki je igralka. Režali sva se, dokler ni se ni zaslišala hupa avtomobila.
"Pridi, iti morava!"
Usedli sva se v avto.
"Zdravo, Meri," jo je pozdravila mama in ji namenila nasmeh, "kako gre? Si vesela, ker si prišla sem?"
"Dva meseca je odločno premalo za vse najine dogodivščine z Auroro," se je zasmejala in odprla stekleničko s parfumom, "ampak ja, zelo vesela. Ej, povohaj tole."
Pomolila mi je stekleničko. Poduhala sem parfum in se nasmehnila.
"Vanilija?" sem jo vprašala z nasmehom. Ko je prikimala, sem dodala:
"Tipično zate. Samo da bo sladko!"
*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam. Btw obveščaj me.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuu zelo dobroo lovam zacatek obvesci plss
0
Moj odgovor:
Pinkgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Valeta - problem
Včeraj mi je pisala sošolka, kakšno obleko bom imela za valeto, ker so šli kupit obleko za mojega soplesalca. ( moja sosolka je njegova prijateljica ne sestra ) Jaz sporočila nisem videla, ker nisem imela telefona, in sem ga prebrala šele danes zvečer, zato sem odgovorila sele danes zvecer
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
