Zgodba o prijateljstvu
*b*Roux*b*
Vesna, Anaja in Ava se končno skidajo, me pa jemo naprej v mučni tišini. Nato Iskra dvigne glavo in prestreli Auroro z ostrim pogledom.
"Kaj je bilo to, Aurora?"
Aurora ne odgovori. Iskra spet spusti pogled na špagete.
"Čudovito. Sem mislila, da si moja najboljša prijateljica in mi boš vedno stala ob strani ne glede na vse."
"Pa kaj, če sem tvoja najboljša prijateljica, se moram družiti samo s tabo ali kaj!? To ni fer, Iskra. Veš, nisi tako pomembna, da bi se družila samo s tabo, okej? Ava, Anaja in Vesna so v bistvu čisto okej, samo ti pač gojiš zamero do njih, ker so se ti zdele zafnane, in tega ne opaziš," Aurora zdaj povzdigne glas.
Tudi Iskri prekipi in začne kričati. "A tako? Torej, če se ti ni treba družiti samo z mano, me lahko mirno pustiš na cedilu?"
"Pa kaj, naj Anaji vržem v obraz, da je stokrat slabša od nekoga? Ali kaj?"
"Ne, ampak s tem, ko si bila tiho, si v bistvu *i*meni*i* vrgla v obraz, da sem stokrat slabša od nekoga!"
"A bi že nehala? Pravico imam, da se družim s komer hočem!"
"Torej boš raje branila Anajo, ki me je žalila, kot da bi se postavila zame, ki sem tvoja najboljša prijateljica, me poznaš dlje in si mi POLEG TEGA CELO OBLJUBILA, DA MI BOŠ VEDNO STALA OB STRANI!?"
Aurora sunkovito vstane, zgrabi pladenj, z visoko dvignjeno glavo odkoraka na drugi konec jedilnice in tam trešči pladenj na najbolj oddaljeno mizo.
Pandori dlani rahlo šinejo proti robovom pladnja, kot ne bi vedela, ali naj sledi Aurori, nato pa se ugrizne v ustnico. Iskri to seveda ne uide. "Pojdi. Saj vem. Pojdi in se druži z njo. Ni problema. Bom našla *i*boljše*i* prijateljice."
Pandorina zgornja ustnica se rahlo zatrese, nato pa odločno prime pladenj in se odpravi za Auroro.
"Ti ne greš z njima?" me vpraša Iskra.
Molčim.
"Halo?"
Molčim.
"Saj vem, da hočeš iti z njima. Ajde, pojdi."
"Se me hočeš znebiti?" jo tiho vprašam. Zdaj se zdrzne.
"Dejansko držiš z mano?"
"Ja."
Iskra prikima. Nato bruhne v jok in se mi vrže okrog vratu. Objamem jo nazaj. Upam, da bova vsaj midve ostali prijateljici.
Vesna, Anaja in Ava se končno skidajo, me pa jemo naprej v mučni tišini. Nato Iskra dvigne glavo in prestreli Auroro z ostrim pogledom.
"Kaj je bilo to, Aurora?"
Aurora ne odgovori. Iskra spet spusti pogled na špagete.
"Čudovito. Sem mislila, da si moja najboljša prijateljica in mi boš vedno stala ob strani ne glede na vse."
"Pa kaj, če sem tvoja najboljša prijateljica, se moram družiti samo s tabo ali kaj!? To ni fer, Iskra. Veš, nisi tako pomembna, da bi se družila samo s tabo, okej? Ava, Anaja in Vesna so v bistvu čisto okej, samo ti pač gojiš zamero do njih, ker so se ti zdele zafnane, in tega ne opaziš," Aurora zdaj povzdigne glas.
Tudi Iskri prekipi in začne kričati. "A tako? Torej, če se ti ni treba družiti samo z mano, me lahko mirno pustiš na cedilu?"
"Pa kaj, naj Anaji vržem v obraz, da je stokrat slabša od nekoga? Ali kaj?"
"Ne, ampak s tem, ko si bila tiho, si v bistvu *i*meni*i* vrgla v obraz, da sem stokrat slabša od nekoga!"
"A bi že nehala? Pravico imam, da se družim s komer hočem!"
"Torej boš raje branila Anajo, ki me je žalila, kot da bi se postavila zame, ki sem tvoja najboljša prijateljica, me poznaš dlje in si mi POLEG TEGA CELO OBLJUBILA, DA MI BOŠ VEDNO STALA OB STRANI!?"
Aurora sunkovito vstane, zgrabi pladenj, z visoko dvignjeno glavo odkoraka na drugi konec jedilnice in tam trešči pladenj na najbolj oddaljeno mizo.
Pandori dlani rahlo šinejo proti robovom pladnja, kot ne bi vedela, ali naj sledi Aurori, nato pa se ugrizne v ustnico. Iskri to seveda ne uide. "Pojdi. Saj vem. Pojdi in se druži z njo. Ni problema. Bom našla *i*boljše*i* prijateljice."
Pandorina zgornja ustnica se rahlo zatrese, nato pa odločno prime pladenj in se odpravi za Auroro.
"Ti ne greš z njima?" me vpraša Iskra.
Molčim.
"Halo?"
Molčim.
"Saj vem, da hočeš iti z njima. Ajde, pojdi."
"Se me hočeš znebiti?" jo tiho vprašam. Zdaj se zdrzne.
"Dejansko držiš z mano?"
"Ja."
Iskra prikima. Nato bruhne v jok in se mi vrže okrog vratu. Objamem jo nazaj. Upam, da bova vsaj midve ostali prijateljici.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Girl nimam besed:sob::sob: To je tok dobr
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res nadarjena si.
1
Moj odgovor:
💖⭐
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjena
Moj eating disorder se mi ful slabsa in nevem kaj naredit. Odzmeri sm mela neke tezave s hrano ma ne take, potem konec februarja sm za tko 1 teden imela zelo slabo (300 kalorij na dan, 10 000 korakov vsak dan+ treningi...) pac blo je ful extremno dokler nism uni vikend bingala in pojedla ful ker pac nism upala vec. No ja in potem ko sm tolko pojedla sm mislna pac da nimam vec ed zaradi tega ker sm pac itak ful pojedla in izgubila kontrolo, zdaj sm pa opazla da me od konca februarja sploh ni pustil moj ed in mi ni zapustil mojih mozganov in se mi zdi kot da je nekaj narobe z mano in da nikoli ne bo sel zares proc.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
