Pilov blog
ojla pivcki:grin:..kako smo??
torej ce ste prebrali mojo zgodbo ste videli da ni bila lahka...se vedno mi je grozno tesko.Vendar zdaj se znam s tem spopasti.Ker sem prejsna leta toliko manjkala in letos nisem pridobila ocen Bom odsla se enkrat v isti razred.Vendar to ne pomeni da bom ponavljala razred temvec da grem v ta razred saj me lansko solsko leto ni bilo skoraj nic tam.Odlocila sem se da bom po prvem oz. drugem septembru malo opisovala moje dneve v novem razredu.Kako se bom privadila?.Grozno me je strah.
Kaj bom naredila ce bom mogla ven izrazreda?kaj ce nihce ne bo hotel z mano sedeti in prenasati moj strah?ce me ne bodo marali?Me bodo ucitelji izpostavljaali pred razredom?Bom lahko jedla?bom zdrzala pritisk ocen?se bova z mojo bff med solo kaj videli?Bo moja nova razrednicarka vredu?Me bodo imeli za predmete dobri ucitelji?Me bodo prijatelice iz zdajsnjega razreda pozabile?se mi bodo smejal?bom spet bolna?mi ne bodo vrheli?Vsa ta uprasanjai in se veliko vec se mi podijo po glavi.Imela bom odločbo in par prilagoditev vendar vseeno me je strah slabosti ,anglescine novih ljudi in same sole!!Ampak v takih trenutkih si moram le rec da bo vse dobro.Kot pravim.Vsaka zgodba je napis z razlogom.zdej v zivljenju zacenjam novo poglevje.Tisti pocickan ,popisan umazan list izstrgam iz srca in dam vanj novega cisto belega.Popisala ga bom z usponi in padci,z zmagami in porazi in z lepimi in slabimi trenutki.Jaz sem mislila da je moje zgodbe ze konec in da mi je slab konec namenjen.Res je ni v vsaki zgodbi srecen konec.Vendar ce se boris zanj in ne obupas lahko se tako slab konec spremenis v dobrega.....
Loomy:gift_heart::relieved::kissing_heart:
torej ce ste prebrali mojo zgodbo ste videli da ni bila lahka...se vedno mi je grozno tesko.Vendar zdaj se znam s tem spopasti.Ker sem prejsna leta toliko manjkala in letos nisem pridobila ocen Bom odsla se enkrat v isti razred.Vendar to ne pomeni da bom ponavljala razred temvec da grem v ta razred saj me lansko solsko leto ni bilo skoraj nic tam.Odlocila sem se da bom po prvem oz. drugem septembru malo opisovala moje dneve v novem razredu.Kako se bom privadila?.Grozno me je strah.
Kaj bom naredila ce bom mogla ven izrazreda?kaj ce nihce ne bo hotel z mano sedeti in prenasati moj strah?ce me ne bodo marali?Me bodo ucitelji izpostavljaali pred razredom?Bom lahko jedla?bom zdrzala pritisk ocen?se bova z mojo bff med solo kaj videli?Bo moja nova razrednicarka vredu?Me bodo imeli za predmete dobri ucitelji?Me bodo prijatelice iz zdajsnjega razreda pozabile?se mi bodo smejal?bom spet bolna?mi ne bodo vrheli?Vsa ta uprasanjai in se veliko vec se mi podijo po glavi.Imela bom odločbo in par prilagoditev vendar vseeno me je strah slabosti ,anglescine novih ljudi in same sole!!Ampak v takih trenutkih si moram le rec da bo vse dobro.Kot pravim.Vsaka zgodba je napis z razlogom.zdej v zivljenju zacenjam novo poglevje.Tisti pocickan ,popisan umazan list izstrgam iz srca in dam vanj novega cisto belega.Popisala ga bom z usponi in padci,z zmagami in porazi in z lepimi in slabimi trenutki.Jaz sem mislila da je moje zgodbe ze konec in da mi je slab konec namenjen.Res je ni v vsaki zgodbi srecen konec.Vendar ce se boris zanj in ne obupas lahko se tako slab konec spremenis v dobrega.....
Loomy:gift_heart::relieved::kissing_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kok lepo napisano
3
Loomy
😊
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Draga Loomy!
Vem da ti ni lahko, vendar ti zmoreš! Si šla že čez veliko težje stvari. Napisala si, da bodo vzponi in padci in to drži, važno je da se vedno poberemo in gremo naprej. Ne moreš nižje od dna. Ne moreš oplivati kdo se bo družil s tabo in kdo ne, vendar vedi, da si super punca in si zaslužiš dobre prijatelje. Kdor pa ni pripravljen tebe sprejeti takšne kot si, ni pravi zate. Naj te ne skrbi za prijateljice iz prejšnjega razreda, tiste, ki so prave bodo ostale. Se spomniš kako nemogoče se je zdelo, da biva midve ostali? pa je uspelo, ker sva pravi druga za drugo. Ne skrbi vse bo okej. Jaz pa bom vedno tu zate.
Tudi ostalim pil-ovcem želim vse dobro v novem šolskem letu, veliko vzponov, pa kakšen padec, s srečnim koncem.
Rada vas imam
Vem da ti ni lahko, vendar ti zmoreš! Si šla že čez veliko težje stvari. Napisala si, da bodo vzponi in padci in to drži, važno je da se vedno poberemo in gremo naprej. Ne moreš nižje od dna. Ne moreš oplivati kdo se bo družil s tabo in kdo ne, vendar vedi, da si super punca in si zaslužiš dobre prijatelje. Kdor pa ni pripravljen tebe sprejeti takšne kot si, ni pravi zate. Naj te ne skrbi za prijateljice iz prejšnjega razreda, tiste, ki so prave bodo ostale. Se spomniš kako nemogoče se je zdelo, da biva midve ostali? pa je uspelo, ker sva pravi druga za drugo. Ne skrbi vse bo okej. Jaz pa bom vedno tu zate.
Tudi ostalim pil-ovcem želim vse dobro v novem šolskem letu, veliko vzponov, pa kakšen padec, s srečnim koncem.
Rada vas imam
2
🖤🖤🖤
Loomy
🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🤩🤩🤩.Rada te mam do lune in nazaj💝💝💝💝💝!!!!!!!
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
