Ojla,
odločila sem se, da bom napisala novo zgodbo. Upam, da vambo všeč. Aja, ap še to! Lahko vplivate na potek zgodbe. Čisto na koncu vsake zgodbe bo link bo link. Ker pa je to šele uvod linka ne bo. Resnično se vam opravičujem in upam, da boste vseeno brali mojo zgodbo. Pa začnimo.
Katie je povsem navadno dekle. No, ne čisto... Če bi bila navaden človek potem ne bi pisala zgodbe o njej. Torej…. Še enkrat. Katie je skoraj tako dekle, kot ostala dekleta na šoli za učence (Res izvirno ime, kaj ne :wink:) Oblači se v kavbojke in majco. Sem rekla, nič posebnega. :stuck_out_tongue_closed_eyes:Najbrž se zdaj sprašujete: Pa nekaj mora biti posebnega na njej. Torej... Ammmmmmm... Kako naj to povem...? Gremo kar po vrsti. Vse se je začelo dolgo, dolgo, dolgo, dolgo, dolgo, dolgo, dolgo, dobro, ne tako dolgo, ampak kar dolgo (kakšne 2 leti) nazaj. Katie, njena mama in oče so se preselili v čisto nov kraj. Imenoval se je Šverkovo. Popolnoma normalno mesto. Tokrat vam to obljubljam. Katie je bila zelo žalostna in potrta, ker se je morala preseliti. Pa ravno zdaj, ko si je uspela po prejšnji preselitvi najti prijatelje, zdaj pa jih mora zapustiti. Sploh se ni hotela več pogovarjati s staršema. Sovražila ju je! Pokvarila sta ji življenje. Sedaj so bile počitnice in Katie je imela veeeellliiiiiiikkkkooooo časa, da spozna novo mesto. Ni bilo super veliko mesto, a vseeno nekaj je bilo. Za predstavo kako veliko je bila. Bilo je približno tako veliko kot redišče Ljubljane. V resnici je bilo malo večje. OK. Rečimo kar, da je bilo v velikosti Ljubljane. Katin najljubši hobi je bilo risanje. Njena skicirka je bila nabito polna raznoraznih risb iz vseh mest, v katerih je bila. Začela je hoditi po mestu in ga skicirati. Tako se je vsaj malo sprostila. Dobro, vem kaj boste rekli. Pa daj no kaj pa kakšna akcija? Ja, no pa prav. Preskočimo teh nekaj dni in pojdimo na čas prvega šolskega dne. Katie se je komaj uspela navaditi na novo mesto, pa je že morala v šolo. To jo je skrbelo. Kaj pa, če je sošolci ne bodo imeli radi? "Dobro, umiri se," si je mislila, "Vse bo še OK.". Oblekla se je najbolj normalno (kot je le mogla) in se odpravila v šolo. A Katie je imela manjšo lepotno napako. Imela je krive zobe. Najbrž se sedaj sprašujete, kaj je to takega, a v tako popolni šoli s tako popolnimi učenci, oni to kaj dosti hitro opazijo (vsaj tako si je mislila Katie). Zato si je obljubila, da bo poskusila čim manj govoriti, da drugi ne bodo mogli videti njenih krivih zob. Že ob vstopu v njen razred je videla, kako si ostali šepetajo o njej. Še huje je bilo, ko jo je učiteljica izpostavila pred razredom in rekla, naj pove kaj o sebi. Katie je bila tako rdeča, da je ustvarila nov najbolj rdeč odtenek, na najbolj rdeči tabeli, najbolj rdečih barv (upam, da si lahko predstavljate). Na srečo je Katie sedela v 3. vrsti, tako, da ni bilo še take hude panike. Med poukom je šlo vse kar v redu. Snov ni bila težka, ker je bil prvi šolski dan in na prvi šolski dan se nič takega ne more zgoditi. A na žalost za Katie to ni veljalo. Po pouku slišala kako se vsi iz njenega razreda norčujejo iz nje. Kako? Rekli so ji spaka. Katie je bila res nesrečna. Žalostilo jo je tudi, da prvega dne ni dobila nobenega novega prijatelja. Sama se je odpravila domov. Dma pa je sledilo vprašanje, ki ga najbrž sovražijo vsi, ki pridejo domov po prvem šolskem dnevu (kaj šele Katie). KAKO JE BILO V ŠOLI? Katie je odgovorila, tako kot bi odgovoril vsak: Kar v redu. Po tem stavku se je odpravila v sobo in začela risati. Naslednji dan, je že cela šola vedela za njen vzdevek. Katie se je zdelo, da ji to vsi govorijo. Bila je pod stresom. Začelo se ji je vrteti. Kar naenkrat je omedlela. Zbudila se je v svoji postelji, a vse je bilo bolj tiho...
SE NADALJUJE.
Upam, da vam je bila zgodba všeč. Če ja, stisnite like in komentirajte.:heart::speech_balloon:
Jany