*modra* Omamljen od spominov sem prispel do mesta, ki sem ga iskal. Spomenik DIRKALNIH MOTORJEV, ki sem ga seveda postavil jaz. Prinesel sem cvetje. Zmolil sem nekaj dirkalnihmotornih molitvic. Prva se glasi nekako takole:
O Dirkalni Veliki Motor,
daj olje, da po podmazano,
daj sonce, da bo lepo,
daj bencin, da bo hitró,
o Dirkalni Veliki Motor,
daj lepe punce da jih bomo furali lepo,
daj nam zvezde, da bo tudi v temi svetló,
o Dirkalni Veliki Motor.
Potem sem zapel pesem.
Dirkalno Motorče, ti kakasto,
kako je lepo biti kakasto,
ko dirkamo in drk*mo in punce tvrk*mo,
je vse lepo, nam je toplo, sonce sveti nam zelo.
Dirkalni, Dirkalni, Dirkalni fantek ti,
res je lepo ko olje povsod smrdi.
Bencin!
In tako naprej. Te pesmi niso ravno dobre, vem. Ampak ustvaril sem svojo religijo, ki se imenuje ”DIRKALNI MOTORJI SO KAKE”, njeni pripadniki pa so dirkalnomotorci. Za zdaj sem samo jaz pripadnik te religije. Verujemo v Veliki Dirkalni Motor, na kratko tega boga imenujemo VDM-Kaka. Ko zmolim, grem po mestu obesit plakate. zdaj je čas, da ljudje postanejo dirkalnomotorci. In skuoaj bomo zavzeki svet.