-Četrtek
Dragi dnevnik
Zbudila sem se v bolnici saj sem imela pregleda. Takoj ko sem lahko sem odšla h Nejcu saj sem vedela, da potrebuje družbo. Tam sva se res dobro pogovarjala. Povedal mi je vse kako je prenesel ko je izvedel, da ima hudo bolezen. Skupaj sva preživela kar veliko časa dokler niso prišli do mene Ben, Bianka, Tom in Karolina. Takoj ko so videli Nejca so vsi napol ponoreli saj me je prizadel ampak potem so videli, da jaz tega nočem. Nejc jim na začetku ni hotel povedati zakaj je v bolnici ampak potem je ugotovil, da jim bo moral povedati. Vsi so ga gledali potem so se jim nabrale solze v očeh. Nama so prinesli hrano saj sva morala čez cel dan veliko jesti. Meni so zraven še sporočili, da bom lahko šla čez nekaj dni domov. Nejcu so pa sporočili grozno novico. Mene je res zelo pretresla saj so mu povedali… Ne vem, če bi sploh to zapisala saj bi me zagotovo to še bolj pretreslo ko bom to prebrala. Vem, da ti moram povedati saj tako se bom počutila bolje. Uh v redu no povedali so mu, da ne bo živel še dogo saj je postala bolezen prehuda. Vsi smo bili zelo žalostni saj si je zaslužil še zmeraj živeti. Objela sem Nejca saj sem čutila, da se v tistem trenutku počuti res slabo. Vsi smo bili potem še dolgo tiho saj nihče ni mogel spregovoriti. Potem ko smo bili res dolgo notri so nas pregnali ven saj so morali narediti še neke preiskave. Odšli smo v mojo sobo in se tam usedli na tal. Vse nas je skrbelo kaj se bo zgodilo z Nejcem. Meni so se v tistem trenutku začele pojavljati najrazličnejše misli. Ko sem kar naenkrat pred sabo zagledala črno. Nisem vedela kaj se je zgodilo. Nisem se morala premakniti. Vse okoli mene je bilo črno. Zmedena sem bila in gledala naokoli. Ko naenkrat zaslišim več glasov, ki kličejo moje ime. Končno sem lahko odprla oči. Pred mano so stali zdravniki in moji prijatelji. Spet sem padla v nezavest saj sem imela zaradi bolečine in mojih misli nekakšen pretres. Vsaj tako sem jih jaz razumela ko so mi razlagali. Takoj ko sem se zbudila sem morala iti na preiskave. Ko sem končno bila vesela novice, da bom lahko odšla domov so mi povedali, da bom morala še ostati. Danes res nisem imela ravno dobrega dne. Ko so Ben, Tom, Bianka in Karolina odšli sem jaz morala ležati na neudobnih posteljah v bolnici. Vsaj moja mami mi je prinesla knjige tako, da sem imela vsaj kaj za delati. No ja danes res ne bom morala spati. Se vidiva jutri.

Upam, da ti je bil del všeč.
lp boby