Pobrskala sem po Pilih iz prejšnjih 3 let in prebrala vse o BTSu. Res so slavni. Iztrgala sem tudi njihove posterje. Ravno ko sem jih prilepila je mami vstopila v sobo. Vprašala me je ali se lahko pogovoriva. Najprej me je vprašala kako je v šoli potem ali imam že fanta. Potem sem ji povedala za njega. Bila je vesela. Pogledala je po sobi in opazila posterje. Vprašala me je kdo je to. Povedala sem ji vse kar vem o njih. Zanimalo jo je ali mi je kateri od njih všeč. "Ne" sem se ji zlagala. Potem pa me je prijela za roko in mi povedala, da sta se z očijam ločila. Obe sva se začeli jokati. Potem je odšla. Poklicala sem Njega. Zelo me je potolažil. Rekla sem si, da moram bit imalo bolj hvaležna, da sploh imsm fanta. Poslušala sem še več BTS pesmi. Naučila sem se jih prepoznati po izgledu. V je tako lep. Danes sem sanjala o njem. Sanjalo se mi je, da sem ga spoznal, ko sem šla na njihov koncert. Postala sva prijatelja. POtem pa so se moje lepe sanje spremenila v moro. Prišel je On in naju videl kako sva se veselo pogovarjala. Rekel je, da me bo pustil če se neham družiti z njim. Nisem se morala odločiti. Potem sem se zbudila. Še dobro! Na poti sem spet srečala Pio. Pokazala sem ji sliko BTSa. Njej je najbolj všeč Jimin. Obljubila mi je, da bo poslušala nekaj njihovih pesmi. Bila sem vesel, da imam tako dobro prijateljico. Med poukom sem se spomnila, kako grozno bi bilo, če bi On našel ta dnevnik. Oh ne. Popoldan sem šlak Njemu. Lepo sva se imela. Malo sem pozabila na težave. Tudi njemuvje všeč BTS. Sicer ne tako kot meni ampak mu je.