Pisalnica
V četrtek zjutraj sem se zbudila vsa prepotena. Spet sem imela grozne sanje. Sanjalo se mij je, da je On našel moj dnevnik in ga prebral. Potem me je pustil in odšel nazaj v Anglijo. Tam se je poročil z neko super modelko. Moje srce ima sedaj obseg 1 cm. Občutek imam kot, da bi se to res zgodilo. Na poti v šolo sem videla Njega. Stekla sem k njemu in ga močno objela. Povedala sem mu večino svojih sanj. Nisem mu povedala zakaj me je pustil. Rekel je, da tega nikoli ne bi naredil. "Tudi če bi šel nazaj v Anglijo, bi bila še vedno moja edina punca," me je tolažil. Kaj naj to pomeni?! Bo šel nazaj tja?! Ne, verjetno ne...
Zdaj živim pri mami. Zdi se mi, da se bolje razumeva kot sva se prej. Povedala sem ji vseee o BTS. Zdaj sem že velik fan. Vem, da se to sliši čudno. Ampak nekako sem našla sorodno glasbo (tak okot najdeš sorodno dušo).
V petek sem šla k Piji. Imajo kar staro hišo. Malo bedno sem se počutila. Pa ne zaradi tega, ker je stara hiša, bedno sem se počutila, ker imava On in jaz lepšo hišo od nje. Ne važim se! Včasih se še vedno počutim na tleh, saj se vedno najde kdo, ki me zafrkava zaradi slike. Tega nisem povedala Pii in Njemu. Piini starši si zelo prijazni.Zdi se mi, da se dobro razumejo. Tudi prespala sem pri njej. Zelooo dobro sva se imeli. S Petro se nikoli nisem tako dobro počutila. Vedno je mislila samo nase.
V soboto sva šli z mami v trgovino. Dobila sem kar veliko stvari. Na koncu sva šli še na sladoled. Povedala mi je, da ima oči zdaj novo punco. Naslednji vikend grem k njemu. Kar malo izdano se počutim, če pomislim, da je imel oči ves čas drugo punco. V nadeljo je On prišel k meni. Mami je šla k njeni prijateljici. Vedela je, da On pride. Super sva se imela. Poslušala sva BTS in se igrala družabne igre. Potem sem se spomnila, da jutri pišemo test iz zgodovine in se mi je On pomagal učiti. Dnevnik sem zelo dobro skrila. Na vrh omare, haha. Kdo bi se spomnil, da bi gledal tja. Svoj dnevnik sem okrasila s slikami V-ja in srčki okoli njih. Na eni sliki je tudi On. Zdaj sem se sprijaznila s tem, da imam pač dve simpatiji.
Zdaj živim pri mami. Zdi se mi, da se bolje razumeva kot sva se prej. Povedala sem ji vseee o BTS. Zdaj sem že velik fan. Vem, da se to sliši čudno. Ampak nekako sem našla sorodno glasbo (tak okot najdeš sorodno dušo).
V petek sem šla k Piji. Imajo kar staro hišo. Malo bedno sem se počutila. Pa ne zaradi tega, ker je stara hiša, bedno sem se počutila, ker imava On in jaz lepšo hišo od nje. Ne važim se! Včasih se še vedno počutim na tleh, saj se vedno najde kdo, ki me zafrkava zaradi slike. Tega nisem povedala Pii in Njemu. Piini starši si zelo prijazni.Zdi se mi, da se dobro razumejo. Tudi prespala sem pri njej. Zelooo dobro sva se imeli. S Petro se nikoli nisem tako dobro počutila. Vedno je mislila samo nase.
V soboto sva šli z mami v trgovino. Dobila sem kar veliko stvari. Na koncu sva šli še na sladoled. Povedala mi je, da ima oči zdaj novo punco. Naslednji vikend grem k njemu. Kar malo izdano se počutim, če pomislim, da je imel oči ves čas drugo punco. V nadeljo je On prišel k meni. Mami je šla k njeni prijateljici. Vedela je, da On pride. Super sva se imela. Poslušala sva BTS in se igrala družabne igre. Potem sem se spomnila, da jutri pišemo test iz zgodovine in se mi je On pomagal učiti. Dnevnik sem zelo dobro skrila. Na vrh omare, haha. Kdo bi se spomnil, da bi gledal tja. Svoj dnevnik sem okrasila s slikami V-ja in srčki okoli njih. Na eni sliki je tudi On. Zdaj sem se sprijaznila s tem, da imam pač dve simpatiji.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
