8. DECEMBER (ZJUTRAJ)
Nikdar še nisem bila pokonci skoraj celo noč. A to je veljalo do danes.
Morda se sprašujete, kaj neki sem bila pokonci celo noč. Morala bi se spočiti od napornega tedna. Ne, ne. Reševanje primera *i*Vickyjin umor*i* je imel prednost pred mojim spancem. Poleg tega je bilo to delo tiho, tako da mami in ati nista mogla posumiti, zakaj nisem v postelji.
Nerada skrivam stvari pred drugimi, zato naj vam povem, kaj sem delala. Kot prvo sem si naredila miselni vzorec z vsemi podatki o umoru — kraj, čas umora, Hannahina izjava in take stvari. Nato se je začel težji del, in sicer sem morala začeti stvari povezovati skupaj, da bi dobila osumljence. Tu se je žal ustavilo in osramočeno sem se odpravila v svet sanj za tri ure.
A te ure se minile kot sekunde. Sonce mi je namreč dokaj zgodaj za ta letno čas posijalo v oči. Nisem imela druge, kot da vstanem in se počasi skobacam k zajtrku.
Namesto pozdrava, ki bi ga pričakovala od očeta, sem ob vstopu v kuhinji zaslišala tole: "Eleanor, zakaj imaš podočnjake?"
Mami se obrne proti atiju in ga z grdim izrazom pogleda v oči. "Greg, nisi v službi, da preiskuješ vsak spremenjen del človeka. Posebej ne ob tej uri!" mu pove z jeznim glasom, kakršnega ima le takrat, ko slabo spi.
"V redu je, mami," jo pomirim, medtem ko sedem na stol in si nalijem sok. "Samo predan je službi forenzika."
"In bilo je običajno vprašanje," užaljeno reče ati in se obrne proti mami. "Zakaj imaš torej podočnjake?" me nato ponovno vpraša.
"Nisem spala dobro," se hitro zlažem, kar je pri mojem atiju dokaj težko. Mislim, dela na kriminalističnem oddelku. In poleg tega ima tako prodorne zelene oči, da skoraj vedno rečeš le resnico.
"Eleanor, boš hladno ali toplo mleko?" me vpraša mami.
"Toplega," odvrnem.
"Če bomo to dočakali," nič kaj prijazno pove ati. Je tudi on slabo spal?
Mami vzame skodelico čaja s pulta, nato pa odvrne: "Potem pa ti ..."
Nenadoma na tla pade skodelica z maminim čajem. Tekočina se zlije po parketu in tepihu, porcelan pa se razbije na mnogo koščkov.
"Poglej, kako si zdaj naredila, ženska?!" se razjezi ati in vstane s stola.
"Samo zaradi tebe!" vsa rdeča v obraz odvrne mami.
Jaz pa se v prepir ne vmešavam, temveč odhitim v mojo sobo in si nataknem slušalke. Njuno prepiranje se namreč sliši celo do sem.