6. JANUAR (POPOLDNE)
Vsa ta zadeva z ločitvijo je tako vplivala name, da sem pozabila na svojo misijo — najti Vickyjinega morilca. Govorila sem z gospo, ki je našlo truplo, in z Vickyjinimi starši. Imela pa sem še tri dokaze, ki pričajo o Lucasovi krivdi. Seveda pa nisem vedela, ali so ti dokazi resnični. Mislim, če morilec ni prav on, bi pravi morilec le ustvaril nove dokaze in krivdo prenesel na malenkost čudaškega Lucasa. A to se le moje domneve in o ničemer ne morem biti prepričana. Ravno zato zadnje dni nisem več vedela, ali naj obupam ali naj iščem dalje ali naj dam času čas. Vse skupaj zgleda kot brezupen primer.
A seveda imam še druge probleme. Na primer s francoščino. Seveda mi je Quennie v veliko pomoč, vendar še vseeno mi ta jezik dela preglavice. In da ne omenjam zgodovine — vede, pri kateri sem bila vedno čista nula. In tukaj mi žal nič ne pomaga. Lahko se sprijaznim z večurnim učenjem letnic in dogodkov. Pri tem seveda zelo pogrešam trigonometrijo.
Torej, kot vidite, imam kar nekaj težav, ki jih moram odpraviti.
Nenadoma me ven iz razmišljanja potegne prav moja prijateljica Quennie, ki zadihana prihiti do mene. Temni lasje so se ji prilepili na njen svetel obraz, ovratnik in temno modra kravata na uniformi pa sta neporavnani. Kdo ve, koliko časa je tekla do mene.
"Pazi, da te Pinnsova ne ujame," jo opozorim. "Saj veš, kako strogo opazuje, če smo vsi kot iz škatlice."
Quennie zamahne z roko. "Ni razloga za skrb, ker je danes ni v šoli."
"Zato pa so vsi tako sproščeni," ji prešipnem na uho in se zasmejem. "Si zato tako dolgo tekla do mene?"
"Ne, nekaj drugega je — še boljšega." Prevzame me radovednost. "Michael in Claudia sta se razšla."
To je verjetno najbolj šokantna novica tega dne. No, vsaj zame. Vendar sem opazila že kar zgledno število odprtih ust. "Claudia in Michael sta se razšla?" še enkrat znova vprašam, saj preprosto ne morem verjeti.
"Da, tako je!" odvrne Quennie prav tako zgrožena kot jaz.
"Ampak onadva sta ... neločljiva!" Spomnim se, kako ju vsak dan vidim pri omaricah, ko se poljubljata. Včasih se to sprevrže že v mečkanje. Takrat se še hitreje preoblečem in vzamem stvari.
A v tem se skriva nekaj dobrega. Moja simpatija je zdaj prosta. Pravzaprav ne vem, če se zaveda, kaj čutim do njega in če on čuti isto. Ampak poudarek je na tem, da je prost.