PisalnicaGimnazijka detektivka, 38. del
2
6. JANUAR (POPOLDNE)
Vsa ta zadeva z ločitvijo je tako vplivala name, da sem pozabila na svojo misijo — najti Vickyjinega morilca. Govorila sem z gospo, ki je našlo truplo, in z Vickyjinimi starši. Imela pa sem še tri dokaze, ki pričajo o Lucasovi krivdi. Seveda pa nisem vedela, ali so ti dokazi resnični. Mislim, če morilec ni prav on, bi pravi morilec le ustvaril nove dokaze in krivdo prenesel na malenkost čudaškega Lucasa. A to se le moje domneve in o ničemer ne morem biti prepričana. Ravno zato zadnje dni nisem več vedela, ali naj obupam ali naj iščem dalje ali naj dam času čas. Vse skupaj zgleda kot brezupen primer.
A seveda imam še druge probleme. Na primer s francoščino. Seveda mi je Quennie v veliko pomoč, vendar še vseeno mi ta jezik dela preglavice. In da ne omenjam zgodovine — vede, pri kateri sem bila vedno čista nula. In tukaj mi žal nič ne pomaga. Lahko se sprijaznim z večurnim učenjem letnic in dogodkov. Pri tem seveda zelo pogrešam trigonometrijo.
Torej, kot vidite, imam kar nekaj težav, ki jih moram odpraviti.
Nenadoma me ven iz razmišljanja potegne prav moja prijateljica Quennie, ki zadihana prihiti do mene. Temni lasje so se ji prilepili na njen svetel obraz, ovratnik in temno modra kravata na uniformi pa sta neporavnani. Kdo ve, koliko časa je tekla do mene.
"Pazi, da te Pinnsova ne ujame," jo opozorim. "Saj veš, kako strogo opazuje, če smo vsi kot iz škatlice."
Quennie zamahne z roko. "Ni razloga za skrb, ker je danes ni v šoli."
"Zato pa so vsi tako sproščeni," ji prešipnem na uho in se zasmejem. "Si zato tako dolgo tekla do mene?"
"Ne, nekaj drugega je — še boljšega." Prevzame me radovednost. "Michael in Claudia sta se razšla."
To je verjetno najbolj šokantna novica tega dne. No, vsaj zame. Vendar sem opazila že kar zgledno število odprtih ust. "Claudia in Michael sta se razšla?" še enkrat znova vprašam, saj preprosto ne morem verjeti.
"Da, tako je!" odvrne Quennie prav tako zgrožena kot jaz.
"Ampak onadva sta ... neločljiva!" Spomnim se, kako ju vsak dan vidim pri omaricah, ko se poljubljata. Včasih se to sprevrže že v mečkanje. Takrat se še hitreje preoblečem in vzamem stvari.
A v tem se skriva nekaj dobrega. Moja simpatija je zdaj prosta. Pravzaprav ne vem, če se zaveda, kaj čutim do njega in če on čuti isto. Ampak poudarek je na tem, da je prost.
Vsa ta zadeva z ločitvijo je tako vplivala name, da sem pozabila na svojo misijo — najti Vickyjinega morilca. Govorila sem z gospo, ki je našlo truplo, in z Vickyjinimi starši. Imela pa sem še tri dokaze, ki pričajo o Lucasovi krivdi. Seveda pa nisem vedela, ali so ti dokazi resnični. Mislim, če morilec ni prav on, bi pravi morilec le ustvaril nove dokaze in krivdo prenesel na malenkost čudaškega Lucasa. A to se le moje domneve in o ničemer ne morem biti prepričana. Ravno zato zadnje dni nisem več vedela, ali naj obupam ali naj iščem dalje ali naj dam času čas. Vse skupaj zgleda kot brezupen primer.
A seveda imam še druge probleme. Na primer s francoščino. Seveda mi je Quennie v veliko pomoč, vendar še vseeno mi ta jezik dela preglavice. In da ne omenjam zgodovine — vede, pri kateri sem bila vedno čista nula. In tukaj mi žal nič ne pomaga. Lahko se sprijaznim z večurnim učenjem letnic in dogodkov. Pri tem seveda zelo pogrešam trigonometrijo.
Torej, kot vidite, imam kar nekaj težav, ki jih moram odpraviti.
Nenadoma me ven iz razmišljanja potegne prav moja prijateljica Quennie, ki zadihana prihiti do mene. Temni lasje so se ji prilepili na njen svetel obraz, ovratnik in temno modra kravata na uniformi pa sta neporavnani. Kdo ve, koliko časa je tekla do mene.
"Pazi, da te Pinnsova ne ujame," jo opozorim. "Saj veš, kako strogo opazuje, če smo vsi kot iz škatlice."
Quennie zamahne z roko. "Ni razloga za skrb, ker je danes ni v šoli."
"Zato pa so vsi tako sproščeni," ji prešipnem na uho in se zasmejem. "Si zato tako dolgo tekla do mene?"
"Ne, nekaj drugega je — še boljšega." Prevzame me radovednost. "Michael in Claudia sta se razšla."
To je verjetno najbolj šokantna novica tega dne. No, vsaj zame. Vendar sem opazila že kar zgledno število odprtih ust. "Claudia in Michael sta se razšla?" še enkrat znova vprašam, saj preprosto ne morem verjeti.
"Da, tako je!" odvrne Quennie prav tako zgrožena kot jaz.
"Ampak onadva sta ... neločljiva!" Spomnim se, kako ju vsak dan vidim pri omaricah, ko se poljubljata. Včasih se to sprevrže že v mečkanje. Takrat se še hitreje preoblečem in vzamem stvari.
A v tem se skriva nekaj dobrega. Moja simpatija je zdaj prosta. Pravzaprav ne vem, če se zaveda, kaj čutim do njega in če on čuti isto. Ampak poudarek je na tem, da je prost.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba🥰
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
Nea
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Grda js
sem ful mejhna pa ful suha. sme grda ker mam ful baby face. noge so k ene palčke, roke pa tut. in ker se bliža poletje pa topki pa to js pa z grdim in suhim trebuhom, h se mi vidjo zgodi že mal rebra. sem gensko in KAO bom enkrat normalna. nikoli! nimam še prsi, grd trrbuh... AHHHHHHHHH!!! in to me jezi. in zdej bi js rada nrdila neki zase. nemorem nrdit si neke vaje k bom zrasla, pa mela normalne roke k neboje tok suhcane pa noge. pač GRDA SEMM! pa ne me tolažit JA LEPA SI ne nisem okej? to je teb lahko rect k si normalno visoka, imaš body tea pa s eneke lepe lase. js pa grde pa redke. pač ZAKJ?! in rada bi si nrdila nek glow up, kjer bom imela body tea, in mi nebojo skos govoril A TI SPLOH KEJ JEŠ? pač ja jem!! okej? in noben me nebo tok razumel. še zdravniki ne!
in sploh nevem če loh si nrdim kej tazga ker sem enostavno presuha pa pregrda. če mate ksn nasvet, povej sam plis NEREČ DA SM LEPA! NE RECI, PLIS!
in sploh nevem če loh si nrdim kej tazga ker sem enostavno presuha pa pregrda. če mate ksn nasvet, povej sam plis NEREČ DA SM LEPA! NE RECI, PLIS!
