»Kako to mislite nič!« zavpijem in hočem vreči roke v zrak, a se spomnim na Kneginjo zato se zadržim.

»Žimnice smo odprli verjemite, a nič se ni pokazalo!« zavzdihne forenzik.

»Poznam te trike skriti mrtveci, droga, denar, a tu?« pogleda me.

»Le trinajsta je imela truplo vse običajno, a ostale?« zmaje z glavo » le vreče, črne in prazne.«

»Torej ali nam laže ali pa…« ustavim se ali pa kaj nadnaravni fenomeni?

»Nenavadno, a imam vprašanje!« rečem in nadaljujem previdno » Je kdo poročal o čem nenavadnem?«

»Kot?« vpraša on in me pogleda.

»Zvoki, kriki, človeški govor, šumi, prezenca nečesa, karkoli…« rečem.

»Nič saj nismo pri Ghostbusterjih!« zabije forenzik, a oglasi se njegov sodelavec.

»Šimič je jamral, da čuti, kot bi ga kdo opazoval ampak glede na vse mrtve tu…«

Zahvalim se vse skupaj je nenavadno osumljenka umori trinajst žrtev, prizna pove, a najdemo le eno. V hotelu je kup domnevno duhov ne vem natančne številke, a imena ne prepozna. Kljub temu vztraja, da so na počitku to jih moram vprašati naslednjič, pomislim o počitku, o njej. Vse zapisujem v beležnico in sklenem, da jih bom mogla obiskati. Želim odkleniti vhodna vrata, ko zaslišim glas, ki ni last mojega moža.
»Ali si mož ali krota!« zveni bobneče in odločno, vzdihnem čisto podobno Anžetu, da najde slabe trenerje.
Ne slišim njegovega odgovora saj čez živo mejo naše male trate skoči Agata.

»Mami!« zavpije in se mi požene v naročje.

»A je očka sam doma?« jo vprašam med objemom.

Odkima ter zamrmra » Ne pogovarja se z gospodom v fraku!«

Gospodom v fraku, v kaj se je pa on spravil ali pa je to eden izmed njegovih uspešnejših prijateljev, karkoli izvedela bom.
Odprem vrata in zagledam le njega, ki živčno seklja korenje.

»Hej to je moj nož!« se pritoži Agata in steče k njemu ga zagrabi in pobegne v sobo. Vidim, da ji želi slediti zato rečem.

»Gospod v fraku pa nima ravno manir!« rečem z rokami na bokih.

»Draga ne vem o čem govoriš!« zagodrnja on in vrže korenje v ponev.

»O nekom, ki te zmenja s kroto!« odgovorim.

On pa globoko vzdihne »Telefon si slišala, draga! Sodelavec pač.«

»Agata je drugače rekla!« odgovorim.

»Agata si izmišljuje to veš!« zagodrnja spet.

»Oh zakaj pa si bi to zmislila?« vprašam, saj ne da me briga s kom se pogovarja ampak tako izmikanje, ne maram ga.

»Ker je izrezana mati! Zato!« reče in jaz se napnem, osebni napad kaj? Pihnem čez nos, le kaj skriva?

»Še dobro, da je tako! » odgovorim » In dobro vem, da je bil nekdo tu, dragi!«

Večerja je tiha in vidim, da Agata pogleduje k nama z zaskrbljenim izrazom. Vzdihnem ter se opomnim, da ji moram zatrditi, da ji verjamem in naj ne posluša očetovega godrnjanja o njenem izmišljevanju. No ja in ji zatrditi, da se ne bova ločila, verjetno.
Na hitro se preoblečem v športna oblačila a se vseeno odločim za pohodniško krilo mogoče bo kneginjo to umirilo.

»Grem!« zakličem a odzove se le Agata »Kam greš mami?«

Pogledam proti sobi kjer je mož ter ji zaupam potem, ko jo spremim v posteljo »Iskat zlatoroga!«

To je delno sicer res moja osumljenka je delovala presenečeno, ko mi je ušla pripomba o njem torej mora biti nekaj na tem. Ko rinem v strem klanec upam, da je Adelaida izpolnila svojo obljubo. Rabim namreč podatke nujno moram ugotoviti kaj se dogaja!

Vrhovi delujejo zastrašujoče in smreke stegujejo vrhove proti meni kakor, da bi jih želeli zagrabiti. Pohitim proti hotelu, ki se kot temna gmota vzpenja in se v svoji zanesenosti skoraj prevrnem čez luknjo v verandi. Vidim, da so vrata ostala zaprta natanko tako kot zadnjič, kar me pomiri nobenega ni bilo tu.

Odprem in z veseljem pozdravim poslikan strop, ki se prijazno boči nad menoj. Vidim, da je lobi prazen prav tako pult, zdaj je še bolj tiho saj je tudi zvok klavirja odsoten. Le kdo upravlja to stvar.

»Adelaida!« zakličem in upam, da me je slišala kjer koli je že.

Ne slišim korakov a zaslišim izza svojega hrbta šibek glas »Oh!«

Obrnem se in jo zagledam oblečeno v dolgo in starinsko spalno srajco, ki je delno pokrita s plaščem.

»Oprostite mi mojo neprimerno opravo Emilija!« reče in hitro nadaljuje » Ko sem slišala Vaš prihod se nisem uspela zadržati!«

Užaloščeno pogleda v tla preden nadaljuje » Na žalost Vas ne morem sprejeti primerno,« ozre se po sebi preden zavzdihne » moj obstoj mi to preprečuje!«

»Obstoj?« vprašam mar se ubogo dekletce zaveda, da je duh.

»Da kot vidite Vam ne morem stisniti roke,« reče a njen obraz se razvedri » storila sem kot ste me prosili!«

»Dvanajst nas je tu!« reče in si popravi plašč. Jaz pa se začudim le dvanajst saj to se skoraj ujema.

»Le dvanajst?« vprašam in vidim, da za hipec pomišljuje.

»Da dvanajst nas je tu, trinajst če prištevaš gospoda, ki prihaja in odhaja,« reče jaz pa se ustavim števili se ujemata.

»Ostali ne odhajajo?« vprašam in pomislim nekateri duhovi so priklenjeni na njim pomemben kraj, a kaj bi bilo pomembno njej.

»Oh, to ni v naši moči Emilija!« Adelaida potarna.

»Torej ste ujeti tu?« rečem in dekle se mi malo zasmili, še posebej ko pomislim na Agato ujeto v eno stavbo.

»Ne! Ujeta sem bila prej, zdaj je bolje veliko bolje!« mi zatrdi in pokima.

»Moje počutje je izboljšano, spet sem jaz!« pokaže mi obleko in vzdihne "Končno se počutim spočito!"

»Vse moje najljubše drobnarije so tu, nisem več v sivi pusti pokrajini, ki je bila moje utrujajoče življenje!« reče in vidim, da se njene oči solzijo.

»Oprostite mi solze Emilija, a bilo je tako grozno! Vsem je bilo grozno!« zavzdihne in si hitro obriše solze v rokav.

»Nisem bila jaz ampak lupina!« krikne in sklenem, da je dovolj. Vem, da je ne morem objeti, ji položiti roke na ramo zato sklenem, da bom pripovedovala.

»No, no, no važno, da je zdaj bolje. Povedala ti bom o svojem delu, kot sem obljubila,« rečem in vidim, da se zdrzne in obriše obraz v rokav.

»Pripovedujte!« zravna se kot sveča in ploskne z rokami.

Zato govorim o preiskavah, kjer sem sodelovala, dolgočasne prepire spremenim v tragikomedije. Zavijam zgodbe in jih olepšujem med tem, ko ona posluša in hoče vedeti več, še posebej jo zanima primer o pisateljici vse hoče vedeti o njej. Zato pripovedujem in pripovedujem med tem in ne opazim kdaj se mi spustijo oči.


Upam, da Vam je bila zgodba všeč in hvala za vse :heart: in :speech_balloon: