»Resnico si govoril, tvoja soproga je prava furija!« spet zaslišim njegov glas ter se dvignem iz postelje.
»Vtika svoj nos, a potem te zapusti!« slišim in se ozrem na svojo stran, ki je prazna.
»Običajen dan,« zamrmram, kdaj pa nima dela za službo ali pa odtava. Uboga Agata preveč ji je podobna. No tudi, če bi bila podobna meni…
»Če bi lahko, bi jo obsedel!« zarjovi on » Prisilil, da se obnaša spodobno!«
»Je res ne moreš?« vprašam kar me čudi. Dorijan lahko obsede mene in marsikoga, a ne nje čisto tako kot ona, zakomplicirana do amena.
Odkima tako sunkovito, da skoraj izgubi klobuk. Jaz pa zmignem ne, da se mi ubadati z Emilijo dlje kot je potrebno.
»Bolj previdna morava biti!« rečem, ker vem kakšen bo njegov odgovor zagodrnjam.
»Sliši te razumeš!« pomislim na Agato » Agata pa te očitno sliši in vidi!«
»Naženem ji tak strah v kosti, da bo molčala!« reče in zavihti svoje ogrinjalo.
»Seveda, verjemi mi Emilija bo zgruntala!« rečem in dodam »Samo pazi prav!«
»Dragi moj nisem skoraj postal magnat tako, da sem pazil!« odgovori.
»Seveda, seveda kakšna ideja kako boš dobil nazaj?« vprašam, a mi odkima ni ravno pri volji torej. Njegov status duha ga omejuje v večih pomenih besede.
»Kako, kako preljubi Anže!« sesede se na posteljo.
»Moj preljubi hotel je poln nepovabljenih gostov, ah pa sem mislil, mislil …« pogleda v zrak ter izpusti dolg izdih namignem mu, da naj sledi.
»Mislil, da bo moj a ni tista Lorelaj si ga je prisvojila samo zato , ker je hčerka originalne lastnice!«
»Em, dedovanje!« vskočim.
»Nonsense! Jaz sem lastnik ne ona, še posebej zato, ker spravlja tja izgubljene duše!« zagrmi.
»To je hotel! Hotel! Ne pa zdravilišče!« zahrope.
»Lahko me obsedeš ji greva povedat kaj krepkih,« ponudim, čeprav mogoče ni ravno pametno, ne zdaj, ko ona lahko pride kadarkoli.
»Nesmisel! Saj ne vem kje je!« vzdihne in zopet vstane ter si popravi obleko.
»Vprašal bom Emilijo bo poizvedela!« rečem.
»Ah seveda vedno stori kaj ji rečeš!« se posmehne v odgovor zavijem z očmi.
»Dovolj o tem, godi mi kratek sprehod,« reče in pograbi palico jaz pa pokimam in vstanem. Rad imam te sprehode, vedno...
Pogled z druge strani:smirk:Hvala za vse :heart: in :speech_balloon:
»Vtika svoj nos, a potem te zapusti!« slišim in se ozrem na svojo stran, ki je prazna.
»Običajen dan,« zamrmram, kdaj pa nima dela za službo ali pa odtava. Uboga Agata preveč ji je podobna. No tudi, če bi bila podobna meni…
»Če bi lahko, bi jo obsedel!« zarjovi on » Prisilil, da se obnaša spodobno!«
»Je res ne moreš?« vprašam kar me čudi. Dorijan lahko obsede mene in marsikoga, a ne nje čisto tako kot ona, zakomplicirana do amena.
Odkima tako sunkovito, da skoraj izgubi klobuk. Jaz pa zmignem ne, da se mi ubadati z Emilijo dlje kot je potrebno.
»Bolj previdna morava biti!« rečem, ker vem kakšen bo njegov odgovor zagodrnjam.
»Sliši te razumeš!« pomislim na Agato » Agata pa te očitno sliši in vidi!«
»Naženem ji tak strah v kosti, da bo molčala!« reče in zavihti svoje ogrinjalo.
»Seveda, verjemi mi Emilija bo zgruntala!« rečem in dodam »Samo pazi prav!«
»Dragi moj nisem skoraj postal magnat tako, da sem pazil!« odgovori.
»Seveda, seveda kakšna ideja kako boš dobil nazaj?« vprašam, a mi odkima ni ravno pri volji torej. Njegov status duha ga omejuje v večih pomenih besede.
»Kako, kako preljubi Anže!« sesede se na posteljo.
»Moj preljubi hotel je poln nepovabljenih gostov, ah pa sem mislil, mislil …« pogleda v zrak ter izpusti dolg izdih namignem mu, da naj sledi.
»Mislil, da bo moj a ni tista Lorelaj si ga je prisvojila samo zato , ker je hčerka originalne lastnice!«
»Em, dedovanje!« vskočim.
»Nonsense! Jaz sem lastnik ne ona, še posebej zato, ker spravlja tja izgubljene duše!« zagrmi.
»To je hotel! Hotel! Ne pa zdravilišče!« zahrope.
»Lahko me obsedeš ji greva povedat kaj krepkih,« ponudim, čeprav mogoče ni ravno pametno, ne zdaj, ko ona lahko pride kadarkoli.
»Nesmisel! Saj ne vem kje je!« vzdihne in zopet vstane ter si popravi obleko.
»Vprašal bom Emilijo bo poizvedela!« rečem.
»Ah seveda vedno stori kaj ji rečeš!« se posmehne v odgovor zavijem z očmi.
»Dovolj o tem, godi mi kratek sprehod,« reče in pograbi palico jaz pa pokimam in vstanem. Rad imam te sprehode, vedno...
Pogled z druge strani:smirk:Hvala za vse :heart: in :speech_balloon:
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(17)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(12)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Moj google je tudi takšen
Res ful cuteeeeee:heart_eyes::hearts:🥳






Pisalnica