Pisalnica
Beatrice
Slišim trkanje na vrata ravno tedaj, ko se oblačim v spalno srajco. Hitro si navlečem spodobno krilo čeznjo in odprem z zlatom okovana vrata.
Pred mano stoji Gabriel.
Kar naenkrat se ne zmorem več premakniti. Nato se osvobodim nevidnega prijema, ki me zadržuje in vržem se mu v objem. »Gabriel!« kriknem. gabriel me tesno objame in skupaj skoraj padeva na tla moje sobe. Gabriel me izousti le za hip, da lahko z nogo zapre vrata. Začne me strastno poljubljati. »Še lepša si kot so mi povedali,« šepne. Ob teh besedah se začudim in prekinem poljub. »Kdo ti je to povedal? Saj si me že prej videl!?« smeje vprašam in ga rahlo odrinem. »Rekel sem, da si še lepša, kot sem jim povedal, da ne bi bili preveč ljubosumni,« se zakrohota in si okoli zapestja ovije pramen mojih las. Cuka me. »Rad te imam,« reče z nekakšno mešanico žalosti in jeze v glasu. »Zelo te imam rad in te bom imel rad a…« začne. »Ne govori tega,« prestrašeno zašepetam, ne vem, kaj hoče povedati. »Tudi jaz te imam rada.« Odvrnem. Počasi me dvigne in me nese na posteljo. »Ne še zdaj,« šepnem s kančkom strahu v glasu in ga poskušam nežno odriniti. »Saj tako ali tako ne bom,« reče. »Nikoli,« doda po premisleku. Razširim oči. » Veš, vmes ko te ni bilo se je spremenilo veliko stvari." Nadaljuje. "Nekega dne, malo po mojem prihodu sem se znova srečal z svojo prijateljico iz otroštva Lejo...moram priznati, da dekle ni tako čedno kot ti, je pa bolj ubogljivo in se zna obnašati. To moškemu omehča srce veš? Ti nasmehi in sladke besede. Lahko... « Sladko reče. Zaprem oči. To ni res. To ni res! TO NI RES! »Dovolj!« zavpijem in ga grobo odrinem s sebe. »Spravi se ven! Nikoli več te nočem videti!« Razjarjeno zaloputnem z vrati in se sesedem ob njih. Hlipam in s pestmi tolčem po njih dokler izčrpana ne omahnem na tla. Kolena potegnem k sebi in še vedno v celoti ne dojamem, kaj se je v resnici zgodilo. Grenke solze obupa mi tečejo po licih in na njih puščajo umazane sledi. Kaj si storil Gabriel!? Kaj si storil.
Heloo kako ste kej my pookies? Božič bo kmalu in upam, da nimate več ocen!:hugging: Upam, da vam je bilo všeč (čeprav vam današnji del najbrž ni bil ravno muahahaha:joy:)
Slišim trkanje na vrata ravno tedaj, ko se oblačim v spalno srajco. Hitro si navlečem spodobno krilo čeznjo in odprem z zlatom okovana vrata.
Pred mano stoji Gabriel.
Kar naenkrat se ne zmorem več premakniti. Nato se osvobodim nevidnega prijema, ki me zadržuje in vržem se mu v objem. »Gabriel!« kriknem. gabriel me tesno objame in skupaj skoraj padeva na tla moje sobe. Gabriel me izousti le za hip, da lahko z nogo zapre vrata. Začne me strastno poljubljati. »Še lepša si kot so mi povedali,« šepne. Ob teh besedah se začudim in prekinem poljub. »Kdo ti je to povedal? Saj si me že prej videl!?« smeje vprašam in ga rahlo odrinem. »Rekel sem, da si še lepša, kot sem jim povedal, da ne bi bili preveč ljubosumni,« se zakrohota in si okoli zapestja ovije pramen mojih las. Cuka me. »Rad te imam,« reče z nekakšno mešanico žalosti in jeze v glasu. »Zelo te imam rad in te bom imel rad a…« začne. »Ne govori tega,« prestrašeno zašepetam, ne vem, kaj hoče povedati. »Tudi jaz te imam rada.« Odvrnem. Počasi me dvigne in me nese na posteljo. »Ne še zdaj,« šepnem s kančkom strahu v glasu in ga poskušam nežno odriniti. »Saj tako ali tako ne bom,« reče. »Nikoli,« doda po premisleku. Razširim oči. » Veš, vmes ko te ni bilo se je spremenilo veliko stvari." Nadaljuje. "Nekega dne, malo po mojem prihodu sem se znova srečal z svojo prijateljico iz otroštva Lejo...moram priznati, da dekle ni tako čedno kot ti, je pa bolj ubogljivo in se zna obnašati. To moškemu omehča srce veš? Ti nasmehi in sladke besede. Lahko... « Sladko reče. Zaprem oči. To ni res. To ni res! TO NI RES! »Dovolj!« zavpijem in ga grobo odrinem s sebe. »Spravi se ven! Nikoli več te nočem videti!« Razjarjeno zaloputnem z vrati in se sesedem ob njih. Hlipam in s pestmi tolčem po njih dokler izčrpana ne omahnem na tla. Kolena potegnem k sebi in še vedno v celoti ne dojamem, kaj se je v resnici zgodilo. Grenke solze obupa mi tečejo po licih in na njih puščajo umazane sledi. Kaj si storil Gabriel!? Kaj si storil.
Heloo kako ste kej my pookies? Božič bo kmalu in upam, da nimate več ocen!:hugging: Upam, da vam je bilo všeč (čeprav vam današnji del najbrž ni bil ravno muahahaha:joy:)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Se strinjam s CreativeGirl:art:.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neeeee:sob::sob::sob::sob: to je toook sad. Ampak ja fuuul dobra zgodba, jz je sploh ne morm nehat brat pač tko :sparkles:PERFEKT:sparkles: je.:heart::heart::heart::heart:
1
Hvalaaaaaaa ti za podporo res si najbolj fajn oseba kar jih poznam in brez tebe bi najbrž že obupala. Ful mi pomenijo ti tvoji komentarčki😘
Moj odgovor:
677
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljice in punca
No pa dejmo, hvala vsem ki boste bral
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
