KAJA ADAMS
Ko pridemo nazaj v ogrado, Tigery najprej pogleda, če hrana ni ponarejena, saj se je že zgodilo, da so prinesli ponarejeno. Ko ugotovi, da je prava, reče: "Opravili ste nalogo. Zdaj greste lahko mirno do Blackmana." "Mirno?" pobulji Hope. "Pojdimo," reče Erric, "opraviti moramo z Blackmanom." Preplavi me tako vznemirjenje in hrepenenje, prvič, odkar smo tu, se mi zdi, da se bližamo koncu. Da konec sploh obstaja. In to je super. Vrže nas ven iz igre in znajdemo se na temni ulici. "to ni bilo po načrtu, mislili smo iti v mesto..." se namršči Charlie. "No, a ni tako bolje?" vpraša Hope. "Ja, seveda..." zamomlja Erric. "Tamle," zašepeta Angelina in pokaže proti temnemu gradu, ki izgleda star kot zemlja. "Tam je temni element?" vprašam. "Ja," mi odgovori Sophie. "No, a gremo?" vpraša Hope. "Načrt rabimo," reče Jack. Stopimo stran in Erric začne: "Peter, rabili bomo tebe, ker si zakrinkan demon. Narediti nas boš moral nevidne, da nas stražarji ne bodo videli, in nato se bomo po tiho splazili v grad in poiskali temni element, ga dali v kovček in ga uporabili proti Blackmanu. Kakšno vprašanje?" Nihče ni pisnil. "No, zdaj pa daj Peter," reče Erric. Tako nas naredi nevidne. Super, ne? Po tiho smo šli v grad. "Tamle," zašepeta Charlie, "tamle ga zaznavam." Kaže na črna vrata, na katerih je bila narisana pošast, a se je videlo le rdeče, svetleče oči. "Priplavljeni?" vpraša Erric. Stopimo noter. In Blackman je notri tudi. Videl nas je. Res super krinka, kaj naj rečem. Nihče ni več neviden, in planemo na Blackmana. Čez vrata, ki so za njem, pa so planili njegovi vojaki, vsi v črnem. In začnemo se ravsati z njimi. Jaz se izmikam vojaku, ki me hoče z udarci ubiti, in stečem do vitrine, kjer je element. Razbijem jo in ga vzamem. Nenadoma pa ćrn blisk zadane Errica in pade. Zaslišim le Angelinin glas, ki kriči, lahko berem Charliejeve misli, ki preklinjajo Blackmana. "JACK!" zatulim."TU IMAŠ ELEMENT!" in mu ga vržem. Jack ga ujame in ga da v kovček, ter ga usmeri v Blackmana. Nato pa iz belega kovčka pride žarek mavrične svetlobe, čudovito je. Blackman se poskuša boriti z njim, vidimo, kako se mavrična in črna žarka tepeta. Nato pa se zgodi nekaj, kar določi zmago tega boja: Sophie vanj izstreli žarek temne svetlobe in Blackman zdaj nima več zaščite, in mavrični žarek ga zadane. On in vojaki eksplodirajo v obliki črnih vrtnic. Prečudovito je. O Bog... Erric!!!!
KATTIE DONN
Predstava se konča, jaz pa planem k Erricu in pogledam, če mu srce bije. Ničesar ne čutim. Nehal je dihati. Srce se mu je ustavilo. In nato zaženem paniko ter planem v jok: "Erric ne diha! Ne diha!" "Umakni se!" zavpije Nika in skupaj s Kajo stečeta k njemu. Prosim, prosim naj preživi. Prosim... Kaja mu stisne roko in ta ji zažari v modri barvi, nato pa se isto zgodi še z njegovo. V sobi si sploh nihče ne upa dihati. Nato pa slišim dihanje le nekoga: Errica. "Oživela si ga!" zatuli Nika in objame Kajo. Erric se zbudi in stečem mu v objem.
***************************************************************************************************************************************
No, očitno se bližamo koncu zgodbe. A brez skrbi, vsaj en del bo še zagotovo, zdaj pa ne vem, ali bom pisala zgodbo še naprej z istim naslovom, ali bo drugačen. Vsekakor bom še pisala o teh junakih. Pa še nekaj, na wattpad sem začela pisat še eno zgodbo in sicer Na koncu, tukaj je link, če vas zanima:
https://www.wattpad.com/myworks/256774816-na-koncu
Lep pozdrav in ostanite zdravi! Kattie :headphones::guitar: