Pisalnica
Živijo! Spet sem nazaj z novim dalom svoje zgodbe. Upam da vam bo všeč.:heart:
1. POGLAVJE 2. DEL
Torej, ko sem bila še na poddružnici je bilo res grozno, vsem sem se nekako zamerila a nevem kdaj, kako, zakaj... sploh nisem vedala a niso me marali. Ampak, če primerjamo podružnico z matično šolo potem pa lahko rečem, da je bilo veliko bolje. Če si se osramotil v poddružnici je to vedelo pribljižno 23 ljudi a, če si se osramotil v matični šoli, pa je to vedelo okrog 300 ljudi, si lahko predstavljate. Ena travma iz otroštva pa je bila, da sem bila edina punca v razredu, 6 fantov in jaz. Bilo je groznooooooooo, vedno ko smo delali v parih sem ostala sama, vedno, ko smo bili zunaj sem bila sama, vedno in vedno in vse povsod. Tako osamljeno... problem je bil tudi v hiši, vsi moji sošolci so živeli v drugi vasi kot jaz. V moji vasi nisem imela nobenih sovrstnikov in sem bila kar osamljena... pa še naša hiša živi bogu za hrbtom (žal mi je če sem na kakršen koli način užalila verne pilovce ps. tudi sama sem verna ), naši sosedje so od nas oddaljeni vsaj pol kilometra in je kar samotno. Ko je bil sneg sem bila v šoli vedno najbolj nakepana, najbolj mokra in zadele so me najmočnejše kepe, bila sem sama proti celemu svetu ( celi šoli ). Nikomur nisem zaupala (razen Aneju (mojemu bestiju)). Bila sem zelo najivna, hotela sem ogromno pozornosti in dala sem vse da sem jo dobila... a ta pozornost je bila tudi nre prijetna... nevem zakaj sem to počela. Kako sem lahko tako zavozila.
VEČ JUTRI HVALA ZA OGLED, ŽAL MI JE KER JE TAKO KRATKO, A TO JE KONEC 1. POGLAVJA :heart::heart::heart:
1. POGLAVJE 2. DEL
Torej, ko sem bila še na poddružnici je bilo res grozno, vsem sem se nekako zamerila a nevem kdaj, kako, zakaj... sploh nisem vedala a niso me marali. Ampak, če primerjamo podružnico z matično šolo potem pa lahko rečem, da je bilo veliko bolje. Če si se osramotil v poddružnici je to vedelo pribljižno 23 ljudi a, če si se osramotil v matični šoli, pa je to vedelo okrog 300 ljudi, si lahko predstavljate. Ena travma iz otroštva pa je bila, da sem bila edina punca v razredu, 6 fantov in jaz. Bilo je groznooooooooo, vedno ko smo delali v parih sem ostala sama, vedno, ko smo bili zunaj sem bila sama, vedno in vedno in vse povsod. Tako osamljeno... problem je bil tudi v hiši, vsi moji sošolci so živeli v drugi vasi kot jaz. V moji vasi nisem imela nobenih sovrstnikov in sem bila kar osamljena... pa še naša hiša živi bogu za hrbtom (žal mi je če sem na kakršen koli način užalila verne pilovce ps. tudi sama sem verna ), naši sosedje so od nas oddaljeni vsaj pol kilometra in je kar samotno. Ko je bil sneg sem bila v šoli vedno najbolj nakepana, najbolj mokra in zadele so me najmočnejše kepe, bila sem sama proti celemu svetu ( celi šoli ). Nikomur nisem zaupala (razen Aneju (mojemu bestiju)). Bila sem zelo najivna, hotela sem ogromno pozornosti in dala sem vse da sem jo dobila... a ta pozornost je bila tudi nre prijetna... nevem zakaj sem to počela. Kako sem lahko tako zavozila.
VEČ JUTRI HVALA ZA OGLED, ŽAL MI JE KER JE TAKO KRATKO, A TO JE KONEC 1. POGLAVJA :heart::heart::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
FAJN.
1
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
