Pisalnica
Ne bom bluzila. Bom raje kar začela.
*b*1. poglavje-Odločitev (Lea)*b*
"Kako to misliš?" sem ga začudeno vprašala.
"Torej..." je mencal.
Mi Lara česa ni povedala? Je bilo kaj narobe? Zakaj Ethan to ve, in jaz ne? Oh! O tem govorim! Kot da Lare ne poznam več, ona pa ne mene! Ali pač. Zelo dobro me pozna. Me je poznala. Ethan se je pripravil, da bo nekaj povedal, zato sem prisluhnila.
"Torej, dva tedna nazaj je Lara pozvonila pri meni."
"In kaj potem?" sem ga vzpodbudila.
Potem mi je vse razložil. Ker je delala kot natakarica, nisva imeli veliko denarja in bližal se je moj rojstni dan. Že nekaj časa si želim neko zapestnico iz starinarne, ki je naznansko draga. Lara je poskusila vse, da bi jo dobili ceneje, a lastnik ni popustil. Zato je Ethana vprašala, če ji lahko njen oče ponudi službo, kjer bo gotovo bolje placana. Njegov oce je lastnik centra za ogrožene otroke.
''Morala je biti obupana, saj nikoli e sprejme pomoči'' je dodal.
Jaz sem prikimala on pa je govoril naprej.
Njegov oče je poskušal, a ni našel delovnega mesta zanjo, zato ji je dal 50 evrov. Manjkalo ji jih je še 50, ki pa jih nikakor ni hotela vzeti od njega. Potem pa ji je ta denar nekdo ukradel dan pred njeno smrtjo. In mojim rojstnim dnevom.
"To..., to je čudno," sem pripomnila.
"Saj ti pravim. Trudila se je, a ji ni uspelo."
"Kaj bova pa zdaj?" sem ga negotovo vprašala.
Ni mi mogel odgovoriti, ker sem zaslisala pok. Po tleh je padlo nekaj in se razbilo.
*i*Abi,*i* sem pomislila.
Ko sem jo poklicala in se mi ni javila pa me je zaskrbelo. Počasi sem že vonjala kavo, ta izjemno močan vonj. Potem sva pritekla v kuhinjo in...
No tako. Upam da vam je zgodba vseč.:grin:
See you:wink:
*b*1. poglavje-Odločitev (Lea)*b*
"Kako to misliš?" sem ga začudeno vprašala.
"Torej..." je mencal.
Mi Lara česa ni povedala? Je bilo kaj narobe? Zakaj Ethan to ve, in jaz ne? Oh! O tem govorim! Kot da Lare ne poznam več, ona pa ne mene! Ali pač. Zelo dobro me pozna. Me je poznala. Ethan se je pripravil, da bo nekaj povedal, zato sem prisluhnila.
"Torej, dva tedna nazaj je Lara pozvonila pri meni."
"In kaj potem?" sem ga vzpodbudila.
Potem mi je vse razložil. Ker je delala kot natakarica, nisva imeli veliko denarja in bližal se je moj rojstni dan. Že nekaj časa si želim neko zapestnico iz starinarne, ki je naznansko draga. Lara je poskusila vse, da bi jo dobili ceneje, a lastnik ni popustil. Zato je Ethana vprašala, če ji lahko njen oče ponudi službo, kjer bo gotovo bolje placana. Njegov oce je lastnik centra za ogrožene otroke.
''Morala je biti obupana, saj nikoli e sprejme pomoči'' je dodal.
Jaz sem prikimala on pa je govoril naprej.
Njegov oče je poskušal, a ni našel delovnega mesta zanjo, zato ji je dal 50 evrov. Manjkalo ji jih je še 50, ki pa jih nikakor ni hotela vzeti od njega. Potem pa ji je ta denar nekdo ukradel dan pred njeno smrtjo. In mojim rojstnim dnevom.
"To..., to je čudno," sem pripomnila.
"Saj ti pravim. Trudila se je, a ji ni uspelo."
"Kaj bova pa zdaj?" sem ga negotovo vprašala.
Ni mi mogel odgovoriti, ker sem zaslisala pok. Po tleh je padlo nekaj in se razbilo.
*i*Abi,*i* sem pomislila.
Ko sem jo poklicala in se mi ni javila pa me je zaskrbelo. Počasi sem že vonjala kavo, ta izjemno močan vonj. Potem sva pritekla v kuhinjo in...
No tako. Upam da vam je zgodba vseč.:grin:
See you:wink:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena ꨄ,
prosila si me, da preberem nov del zgodbe in napišem komentar. V komentarju se bom osredotočila izključno na pregled tretjega dela.
𖦹 V tretjem delu mi je najbolj všeč, da Lara, kot literarni lik, končno dobi večjo pripovedno težo. Ni več predstavljena zgolj kot žrtev skrivnostne smrti, temveč kot ljubeča, požrtvovalna in delovna starejša sestra z lastnimi željami, cilji in ambicijami. S tem postane veliko bolj resnična in človeška, zaradi česar njena izguba na bralca deluje še močneje.
Obenem zgodba prvič zavije v skrivnostne vode Larinega umora. Razkrije se, da je Lara trdo delala, da bi sestri izpolnila željo, nato pa ji je bil težko prisluženi denar ukraden tik pred smrtjo. Ta podatek odpre vrsto novih vprašanj. Kdo ji je ukradel denar? Je bila kraja zgolj naključje ali del nečesa večjega? In predvsem: ali je prav ta dogodek kakorkoli povezan z njeno smrtjo? Bralec začne dvomiti v uradno razlago dogodkov in z vsakim novim namigom želi izvedeti več.
Pohvalila bi tudi zaključek poglavja. Stavek »Potem sva pritekla v kuhinjo in ...« deluje kot zelo učinkovit cliffhanger. Ravno v trenutku, ko napetost doseže vrhunec in bralca najbolj zanima, kaj se je zgodilo z Abi, poglavju nastopi konec. Takšen zaključek uspešno vzbudi radovednost in ustvari občutek pričakovanja, da bo naslednje poglavje razkrilo nekaj pomembnega.
𖦹 Imam pa en predlog za izboljšavo. Povezan pa je bolj s slogom kot pa s samo vsebino zgodbe:
Nekateri deli zgodbe bi imeli še večjo čustveno težo, če bi dodala Leine odzive na izvedeno. Recimo, ko izve za zapestnico in sestrino požrtvovalnost, bi jo lahko prešinilo, kako nepomembna in sebična se ji zdaj zdi tista želja. Morda bi se spomnila, kako jo je nekoč občudovala v izložbi, ne da bi slutila, da bo prav ta "neumna" želja postala gonilni del zapletene zgodbe, ki vodi v izgubo njej najbljižje osebe.
Vso srečo pri pisanju novega dela ti želim,
Lady N.
prosila si me, da preberem nov del zgodbe in napišem komentar. V komentarju se bom osredotočila izključno na pregled tretjega dela.
𖦹 V tretjem delu mi je najbolj všeč, da Lara, kot literarni lik, končno dobi večjo pripovedno težo. Ni več predstavljena zgolj kot žrtev skrivnostne smrti, temveč kot ljubeča, požrtvovalna in delovna starejša sestra z lastnimi željami, cilji in ambicijami. S tem postane veliko bolj resnična in človeška, zaradi česar njena izguba na bralca deluje še močneje.
Obenem zgodba prvič zavije v skrivnostne vode Larinega umora. Razkrije se, da je Lara trdo delala, da bi sestri izpolnila željo, nato pa ji je bil težko prisluženi denar ukraden tik pred smrtjo. Ta podatek odpre vrsto novih vprašanj. Kdo ji je ukradel denar? Je bila kraja zgolj naključje ali del nečesa večjega? In predvsem: ali je prav ta dogodek kakorkoli povezan z njeno smrtjo? Bralec začne dvomiti v uradno razlago dogodkov in z vsakim novim namigom želi izvedeti več.
Pohvalila bi tudi zaključek poglavja. Stavek »Potem sva pritekla v kuhinjo in ...« deluje kot zelo učinkovit cliffhanger. Ravno v trenutku, ko napetost doseže vrhunec in bralca najbolj zanima, kaj se je zgodilo z Abi, poglavju nastopi konec. Takšen zaključek uspešno vzbudi radovednost in ustvari občutek pričakovanja, da bo naslednje poglavje razkrilo nekaj pomembnega.
𖦹 Imam pa en predlog za izboljšavo. Povezan pa je bolj s slogom kot pa s samo vsebino zgodbe:
Nekateri deli zgodbe bi imeli še večjo čustveno težo, če bi dodala Leine odzive na izvedeno. Recimo, ko izve za zapestnico in sestrino požrtvovalnost, bi jo lahko prešinilo, kako nepomembna in sebična se ji zdaj zdi tista želja. Morda bi se spomnila, kako jo je nekoč občudovala v izložbi, ne da bi slutila, da bo prav ta "neumna" želja postala gonilni del zapletene zgodbe, ki vodi v izgubo njej najbljižje osebe.
Vso srečo pri pisanju novega dela ti želim,
Lady N.
0
Hvala, res cenim, da si vedno vzameš čas in pogledaš. Te lahko obveščam ob vsakem novem delu in prosim za nasvet?
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super. :pray::heart::shell::shell::shell:
0
Moj odgovor:
Vampiree4Life
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(66)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)
