Vstopili sta dve znani postavi... mislila sem, da bom padla na tla čeprav sem sedela ampak nisem škoda...no kakorkoli te dve postavi imata ime: Tim in Nik. Nisem si mislila, da bosta to naredila. Tim se ja usedel k Lisi, Nik pa k meni. OMG koliko je bil blizu mene. Oba na enkrat sta izgovorila:

"Nisem vedel, da znaš tako lepo peti!" prijel me je za roko. Mislila sem jo umakniti vendar je nisem. Sej se sploh nisva tok pogovarjala pa me primae za roko! Čeprav sem vanga me moti vse... No poleg tega kar reče lepega...
Nakazal mi je, naj grem za njim na stran, da bi se lahko v miru pogovorila.
"Oprosti, ker ti nisem odgovarjal na sporočila," nisem sledila njegovim besedam saj je bil njegov obraz tako lep, da se mu nisem mogla upreti. "Mami mi je vedno vzela telefon, ko sem ti hotel odpisati."
"Ubistvu oprosti meni, ker ti toliko tečnarim..." sem mu rekla z veliko obžalovanja.
"Ne, sploh ne! No, želel sem te še vprašati: ali bi se več pogovarjal v živo?" spet me je prijel za roko...Ne že spet.
"Seveda, kdo bi rekel ne!" se mu nisem mogla upreti. Čutila sem, kako sem zardela.

Odšla sva nazaj v garderobo. "Tukaj nekje sem pustil violončelo. Tukaj je! Ali ti kaj zaigram?"
"Lahko ja..." In začel je igrati. Igral je zelo sproščeno. Nekaj me je zmotilo in začela sem peti. Pogledal me je vendar ni nehal. Pokimal me je jaz sem nadaljevala. Ko sva končala je rekel:
"Uau, to je bilo... Ne morem verjeti... Ful lepo poješ!" Škoda, da me hvali vendar sem se vseeno zahvalila:
"Hvala. Ammmmmmm."Potem sem šla po violino in sva nekaj časa igrala skupaj doklera se nisem ustavila. Ampak ne zato, ker sem se zmotila vendar je bilo nekaj narobe. Nik me je vprašal:
"Kaj pa je?"
Takoj sem zavpila:"Kje sta pa Tim in Lisa?!"