naslednji dan ko so vstale so bile še bolj zaskrbljene kot včeraj.počutile so se zmedeno in zaskrbljeno jane pa še prestrašeno.
jessica je opazila da je jane hudo prestrašena, in jo je vprašala. "jane a ti skuham čaj? mogoče se boš počutila bolje." jane je prikimala in jessica se ji je odpravila skuhati čaj. medtem so se isabela in lisa pogovarjale. isabela je vprašala liso. " lisa povej po resnici te je bilo strah? saj veš včeraj si se malce ustrašila?" lisa je nekaj trenutkov molčala potem pa odgovorila. " isabela dokler ne vemo kej smo videle nevem če me je bilo strah." isabela je prikimala saj je vedela kaj je mislila. nekaj trenutkov za tem je k njim pristopila še jessica s toplim čajem za jane. nekaj časa so tiho sedele. nato pa je jessica vprašala. "bi kdo še čaj ?" jane je z veseljem popila še eno skodelico isabela pa tudi.le lisa je sedela in razmišljala o tem kaj je videla.(lisine misli) " joj morda imajo pa prav mogoče je bil ras hipogrif. ampak hej saj nobena od nas ne ve kaj sem videla"
naslednje jutro so sklenile da se bodo odpravile po gozdu v upanju da bodo še videle tisto skrivnostno bitje ki ga je videla lisa.ko so se sprehajale po gozdni poti so bile vse videti prestrašene predvsem pa jane . nekaj časa so hodile ko so zaslišale šum.to ni bil veter saj je bilo kot bi nekdo ali nekaj hodilo po jasi.lisa je počasi stopila naprej, tokrat je iz grmovja pokukala puhasta sovja glavica vijoličaste barve. a ko jih je opazila se je takoj skrila in pobegnila. sedaj so vse punce vedele kaj so videle, tokrat se tudi lisa ni mogla pritoževati. jessica je pogoltnila kos banane ki ga je jedla po poti in vprašala"a imam privide ali je bila to vijolična sovica?"...