Hej! Ugotovila sem, da bo najboljše, če začnem objavljati kar od začetka. Tako bo lažje meni in vam, ki boste lahko samo kliknili na naslednji del in brali naprej. Rada vas imam!
-

»Taša! Spravi svojo leno rit iz postelje in se obleci. Na morje gremo!« se je iz spodnjega nadstropja zadrl moj starejši brat Staš.

»Ja, ja,« sem zaspano zamrmrala in se počasi pobrala iz postelje.

Resno, kako bedno je, da ne morem spati vsaj do petih. Verjetno vas zanima, ob kateri uri sem se sploh zbudila. Ob eni zjutraj. Vedno gremo tako zgodaj, da se izognemo največji vročini na cesti.

Počasi sem odšla do garderobe in si oblekla nežen roza komplet, ki se je odlično podal k mojim dolgim svetlo rjavim lasem. Segali so mi skoraj do zadnjice. Roza mi res paše. Tako vsaj pravi moja najboljša prijateljica Julija. Ampak ona že ima fanta, tako da ona očitno ve take stvari.

Ja… jaz ga nimam. In iskreno? To se mi zdi grozno. Končala sem osmi razred in še vedno nimam fanta. No, mogoče se to samo meni zdi tako velika stvar.

Ko sem se oblekla, sem odšla v kopalnico. Umila sem si zobe, lase spela v ohlapno kito in si nanesla malo maskare. Potem pa končno zajtrk.

Ko sem prišla dol, me je na mizi že čakal krožnik palačink. Staš je sedel zraven in se že basal z njimi. Imel je blond lase, modre oči in igral nogomet. Bil je v prvem letniku in tudi on še ni imel punce.

»Taša, a upaš na kakšno poletno romanco?« me je podražil.

»Prav toliko kot mama upa, da bo našla novega moža,« sem mu vrnila.

Mami je atija tako ljubila, da ni pogledala niti za najbolj lepimi moškimi. Brad Pitt zanjo sploh ni obstajal.

»Kako smešno,« je ironično rekel Staš.

Ko sva pojedla, sva vzela vodo in stvari za na pot. Kovčki so bili že pripravljeni.

»Gremo,« je končno rekel ati, medtem ko je mami panično preverjala, če smo vse vzeli.

»Ja, ja,« sem se zasmejala in sedla v avto. Hvala bogu je imel moj telefon polno baterijo in slušalke so dejansko delale.

Vožnja je bila presenetljivo mirna. Staš me je pustil pri miru, zato sem poslušala glasbo in brala knjigo.

»Taša, zbudi se. Prispeli smo!« me je dregnil Staš.

»Končno!« sem skoraj skočila pokonci.

Tokrat smo šli na Pag, v kamp Straško. Komaj sem čakala. Najeli smo veliko hiško, kjer sva imela s Stašem vsak svojo sobo. In razgled na morje. Od plaže smo bili oddaljeni mogoče dvajset korakov.

Ati je uredil vse na recepciji, potem pa smo se peljali med prikolicami, avtodomi in hiškami do naše. Bila je čudovita. Bela, z veliko pokrito teraso, štirimi ležalniki in veliko mizo.

Notri je bila moderna bela kuhinja in velika dnevna soba z ogromno sliko morja na steni. Pred kavčem je stala televizija, pod njo pa majhna modra mizica. Iz dnevne sobe so vodila tri vrata - v mojo sobo, Staševo in sobo od mami ter atija.

Njuna soba je imela veliko zakonsko posteljo, ogromno okno in svojo kopalnico z banjo. Moja in Staševa soba pa sta bili skoraj enaki. Velika postelja, omara, naslanjač, nočna omarica in vsaka svoja kopalnica.

Najprej sem razpakirala stvari, potem pa si hitro oblekla svoje modre enodelne kopalke. Vzela sem brisačo in blazino ter odšla proti plaži.

Ker so bile te hiške precej drage, so imele svojo zasebno plažo. Delile so si jo samo tri hiške, zato ni bilo skoraj nikogar. Videla sem samo ene natikače in brisačo.

Svojo brisačo sem pustila nekaj metrov stran in odšla v morje. Ko sem priplavala do boj, sem se prijela za eno izmed njih in zaprla oči. Sonce je prijetno grelo moj obraz.

Potem pa me je nekaj poškropilo.

»Staš! Nehaj in spravi svojo bedno rit stran od mene. Sončim se!« sem jezno rekla.

Ker ni bilo odgovora, sem odprla oči.

In takrat sem ugotovila, da to ni bil Staš. Ampak nekdo drug.
-

To je prvi del! Danes bom poskusila objaviti še več nadaljevanj, da ne boste predolgo čakali :kissing_heart: