“Pa daj no! Ta je bila moja najljubša!” je vzkliknila.
“Mami je vse v redu?” sem vprašal.
“Ja, le razbila sem pokrovko, ki mi jo je podaril tvoj oče na prvi zmenek!” je vzkliknila in se naprej posvečala kuhanju.
“Zakaj ji je na prvi zmenek podaril pokrovko?” me je vprašal Liam.
“Kaj mene sprašuješ,” sem odvrnil in naprej jedel.
“Mogoče bi moral ti svoji punci podariti pokrovko,” je predlagal in se zarežal. V tistem sta prišli dol Hanna in Hana.
“Kdo je tvoja punca?” me je vprašala Hana.
“Am ti,” je odvrnil. Hana se je začela režati in se nenadoma zresnila.
“Ne bratec, nisva par,” je odvrnila in šla v kuhinjo. Zaprepadeno sem buljil vanjo.
“Si v redu?” me je vprašal in mi pomahal pred očmi. Zresnil sem se.
“Ja, popolnoma okej sem,” sem odvrnil.
“Ja itak ja,” je rekel in naprej jedel. Ko je pojedel sem šel v svojo sobo. “Ne bi počakala na dekleti?”
“Nekaj moram narediti za šolo,” sem bleknil in stekel v svojo sobo. Zakaj?! Zakaj?! Jaz sem pa mislil, da sva par. Da je prvo dekle, ki bi me imelo, ker me ima resnično rada, ne zaradi tega, ker sem se ji zdel prikupen in se ji smilil. Sedel sem na stol in svojo glavo položil na mizo. Zakaj?! Alexei najbrž spi zato ga ne bom nadlegoval. Kaj naj storim? Prižgal sem računalnik in odprl spletno stran naše šole. Tako kot na vsaki spletni strani sta bila tista dva videa, ki so jih dali delati njihovi starši. Preskočil sem video in šel v spletno učilnico. Res se mi ni dalo učiti. Pomislil sem, da bi šel v mesto. V naslednji sekundi sem se spomnil, da bo mami razočarana, če me ne bo na družinskem turnirju iz kepanja. Res, da je nekaj malega, vendar je ta vikend edini vikend, ko so mamini sorodniki in očetovi sorodniki skupaj. Koliko časa pa bodo tu še Liam, Hana in Hanna? Itak, ko bi se misija končala, bi oni odšli in pustili bi me samega. Oni bi normalno živeli naprej, jaz pa bi trpel s strtim srcem. Moram se izolirati od sveta, tako kot se je izoliral Ernest v eni stari risanki, ki jo je mami gledala kot otrok. Nenadoma sem ugasnil računalnik in se preoblekel.
“Jaka,” je rekla Julija in vstopila v mojo sobo po vseh štirih. Bila je objokana in nekaj jo je skrbelo. Res je bila lačna in precej objokana. Nekaj časa je le ihtela in to me je spravljalo ob živce. Nisem vedel kaj naj bi rekel zato sem bil tiho in jo božal po hrbtu. “Jaka! Lec´ k´j!” je vzkliknila.
“Kaj naj rečem?” sem jo vprašal.
“Vplasaj me kaj se je zgodilo.”
“Prav.”
“No vprasaj!”
“Kaj se je zgodilo?” sem jo vprašal in zavil z očmi. Začela je ihteti.
“Hana in Liam vpijeta v moji sobi,” je rekla in še naprej ihtela. Vedel sem, da ne mara pričkanja.
“Verjetno si lačna,” sem rekel in ona je pokimala. “No pojdi dol k mami.” Pokimala je in odkobacala dol.
“Lada te imam,” je rekla in šla dol.
“Jaz imam tudi rad tebe,” sem rekel. Ko je odšla sem rekel sam pri sebi: “Zdaj pa k njim.” Zavzdihnil sem in šel v sobo nasproti moje. Bila je velika enako kot moja. Imela je roza stene in lepo pohištvo iz lesa hrasta. Imela je majhno posteljo in previjalno, ki je čakala, da jo odpelje stric Filip. Ob steni je imela omaro za oblačila, zraven pa omaro za igrače. Na sredi sobe je imela mizico in stole, na njej pa so bile skodelice in čajnik. Zraven mize je ležal Liam, na njem pa je imela nogo Hana. Sploh nisem poslušal njihovega kričanja, preprosto se mi ni ljubilo.Razgledal sem se naokoli. Zadnjič sem bil tu za Julijin rojstni dan, ko smo ji urejali sobo.
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Hej Metuljčki,
oprostite za pozen del ampak računalnik ni imel Wifija in ja. Če kdo hoče, da ga obveščam, naj mi pove. Zaenkrat obveščam:
Lovely_girl
Rokometašica
Forever.
Če želi biti kdo FenNumber3, naj pove. Pa hvala za vse komentarje, všečke in vsakega bralca.
Lysm
Heart