Sreda,18.1.2023
Že od četrtka me ni v šolo. V petek je klicala sestra vsa šokirana saj so mamo odpeljali v bolnišnico. Saj ji je alkoholk tako škodoval da ji je uničil jetra in se zdaj zdravi.
No gremo od začetka. Po tistem obupno groznem dogotku z Anžeiem. Sem si rekla da v petek ne grem v šolo, po tem pa sem pomislila da če se očetu zlažem da sem bolna, mi ne bi pustil iti na drsanje z bratom popoldne. tako sem bila že pripravljena na obupen dan v šoli, ko je zazvonil hišni telefon. Javila sem se ker sem bila slučajno zdraven. Ko pa sem dvignila slušalko sem slišala sestrino panično kričanje da je mama v bolnici oz. da so jo tja prepeljali pred 2min saj je prišla iz nočnega pohajkovanaj po gostilnah in se zgrudila na tla. To je moji ljubi sestrici uspelo povedati v enem samem vdihu. Hitro sem zakričala da sva z očetom že na poti. Zgrabila sem ključe od avta, denarnico in telefon izvlekla očeta od mize skupaj s časopisom in kavo v roki. in mu v minuti vse razložila on je odložil kavo in časopis in stekla sva dol do avtomobila in se hitro odpeljala v Kranj. Oče je šel še tisti dan domov jaz pa tam sem preživela cel vikend. Domov sem se vrnila utrujena od čakanja v bolnišnici zato v ponedeljek nisem šla v šolo. Včeraj in danes pa me je bolela glava zato nisem šla v šolo. Nosaj sem že navajena da je moje življenje polno takšnih in drugačnih problemov če ne z mano pa z drugimi ki so mi blizu. No z mamo se v zadnjih letih nisem dobro razumela se pa spomnim ko sem bila majhna je bila moja največaja vzornica bila je prijazna in mi je zmerom pomagala čez vse probleme sploh z mojo boleznijo. Kmalu kaj napišem.
Jona