Olivii kako mi s svojimi hladnimi rokami uničuje obraz. Okrog mene so duhovi, na postelji pa sporočilo. Ko ga primem dojamem, da ne sanjam in, da je vse resnica. Na spročilcu pa piše:
Žagaj, žagaj roka dol,
reži, reži nogi stran!

Nezavedujoče vzamem žago ter nože in si odrežem nogi ter levo roko. Olivia me posadi na voziček in zapre v hladno sobo v kateri straši. Režejo me okostnjaki jaz pa ne morem nič saj sem na vozičku brez nog in ene roke. Ampak noge in roke niso odrezane lepo, vendar poševno in strašljivo. To pa še ni vse. Kmalu v sobo ustopi čarovnica, ki mi obrije glavo ter reče:
"Tvoji lasje so zdaj mrtvi. Nikoli več ne bodo zrasli. Bo sramota večna v tebi." Začela sem jokati in se dreti ura pa je odbila enajst. Mislila sem si: Če bo tako kot v grozljivkah, ki sem jih gledala z mamo bo ob polnoči najhuje. Še kar sem se tresla in nisem mogla verjeti, da mi je moja sestra uničevala življenje. Pa šele dvanajst let sem imela in svetlo prihodnost pred seboj, a v enem letu je vse postalo temačno. Nisem več vedela kaj naj. In verjetno se sprašujete kaj je z mano sedaj, ko sem odrasla. Sreča ali popolna pogubljenost? Ne povem vam, drugače boste vse vedeli že pred koncem. Povem pa to, da je v tistem hipu na uri kazalo polnoč, takrat so se mi vrata iz sobe odprla in na hodniku...