Hoj! Pišem novo zgobo in zelo bom vesela tvojega komentarja in lajka! Želim ti veliko užitka ob branju.

ČUDNI OBESEK

Živijo. Jaz sem popolnoma navadno enajstletno dekle. No, vsaj želim si biti navadna in običajna, vendar pa sem zagotovo vse prej kot to. Prav tako, kot jaz nisem navadna, moje življenje ni preprosto. Mislim, vem, da nihče nima preprostega življenja, vendar moje življenje je zelo zapleteno in prav nihče ga ne pozna v celoti. Niti moja najboljša in hkrati edina prijateljica ne. Tako rada bi se ji zaupala, pa je vedno tako težko.

No, v bistvu, je tole edina možnost, da sploh kdo izve, zato bom kratka. Imam čudaški obesek, zaradi katerega sem pristala v tej dimenziji, ki, mimogrede, ni ravno meni najljubša stvar. Naravnost sovražim jo. Prosim, ne zameri mi. Okolje je lepo in te stvari, vendar v domači dimenziji sem poznala ljudi, ki so me imeli radi prav toliko kot jaz, v tej dimenziji pa imam občutek, da me nihče ne mara. Še več! Počutim se, kot da sem sama. Že res, da imam najboljšo prijateljico, vendar jaz nisem njena. Pač, ona je najpametnejša v razredu in posledično tudi najprijaznejša in me je sprejela, vendar je tudi ona na meni zavohala nekaj čudnega (kot ostali), saj ob prihodu v to dimenzijo nisem imela pojma kje sem, katerega leta smo in podobno. Dimenzije se med sabo pač razlikujejo.

Vedno bolj razmišljam o slabih stvareh, ki se mi dogajajo, vedno slabša se mi zdi situacija. Vem, da je obupno, vendar ob teh mislih samo še bolj padem v svojo luknjo žalosti. Zakaj sem sploh dobila obesek? Zakaj jaz?

L.P.
Tista