KAJA ADAMS
Odločila sem se, da se bom s kraljem malo bolj podrobno pogovorila o zaporih, o takšnih, kakršnega smo osvobodili zadnjič, in skratka vse o bitki med Angeli in Demoni. Rada bi izvedela čim več o tem, da bi bila lahko v čim večjo pomoč. In kdo, zaboga, ve več kot sam kralj? Zmenjena sva ob štirih, danes popoldne. Tam bo tudi Phoenix. Bomo videli, kaj bom izvrtala iz njiju. Seveda nočem nič slabega, le rada bi vedela čim več.
Ob pet minut do štirih se odpravim do njegove pisarne. Malo počakam pred vrati, da je ura štiri, nato pa potrkam, in na kraljevo željo vstopim. Pridem v sobo, majhna je, v sobi je velika lesena miza, za mizo sedita kralj (na moji levi) in Phoenix (na moji desni). "Dober dan," rečem samozavestno. "Dober dan, Kaja," pokima kralj in pomigne na stol. Usedem se. "Veš, Kaja, zelo sem vesel, da si me prosila za ta pogovor," začne kralj, "super je, da te zanimajo take reči." "Rada bi pomagala," odgovorim, "rada bi bila čimbolj koristna." "Naju veseli," se nasmehne Phoenix. Me prav zanima, kaj se je zgodilo z njeno mamo, s kraljico Demonov. Obraz se mu pomrači in reče: "Angeli so storili nekaj, česar jim ne bom nikoli odpustil.... a to je bilo dolgo nazaj..." "Kaj se je zgodilo, oči?" vpraša Phoenix. Je mogoče v povezavi z njeno mamo? "Ubili so Emmo, Phoenix," reče kralj, "tvojo mamo." Obedve pobuljiva. V meni se začne nabirati sovraštvo. Tako torej, zaradi njih je moja prijateljica brez mame?! "ZZakaj?" zajeclja Phoenix, "kaj smo jim naredili?" "Jaz sem bil," je zaječal kralj. Obe še bolj pobuljiva. "Sprl sem se z njihovim kraljem, in on se mi je tako maščeval... ve, da se Demoni najbolj bojimpo za svoje bližnje, celo bolj kot za sebe." In to je res. Mene je v teh časih najbolj strah za Lessie, ki je najbolj ranljiva. "Gospod, zelo mi je žal..." rečem, a kralj dvigne roko: "je že v redu, nismo tu zato, da bi govorili o tem. Kaj te še zanima?" "O tistih zaporih, kjer Demonom izsesajo moči," rečem. Kralj se sunkovito obrne k meni, da me kar prestraši, Phoenix pa vzdrgeta. Pomislim, če sem kaj narobe rekla, in hitro zinem: "Oprostite, če nočete govoriti o tem." Kralj zmaje z glavo: "v redu je, samo tam... se dogajajo res, res grozljive stvari..." Očitno je to kralja zlomilo, kajti utihnil je, in si z roko pokril oči. "Veš, Kaja... no, najbolje, da ti povem..." reče Phoenix, debelo pogotne in začne: "Poslali smo veliko vohunov, in povedali so tole: notri prideš z vlakom, v tovornem vagonu... Nato te postavijo v vrsto, da greš v neko celico, kjer je neki Angel, ki ti z nekakšnim snopom laserja posesa vso moč. Nato te dajo v celico, kjer ne moreš nič. Nekateri ob izgubi moči celo umrejo..." hoče nadaljevati Phoenix, a kralj reče: "Phoenix, prosim. Dovolj." Po licih mu tečejo solze, in se prestrašim in hitro začnem: "Kralj, zelo mi je žal za vse, res vas nisem hotela vznemiriti..." "Ne, Kaja. V redu je. Najbrž bo najbolje, če vama povem, nekomu moram to povedati..." Zajame sapo. "Vesta, ko sem omenil tisto, o Phoenixini mami... No, do takrat me nič ni moglo zlomiti. Vsaj mislil sem tako. Mislil sem, da sem močen. A ni bilo tako. Tisti kralj Angelov me je privlekel v tisto celico, s tvojo mamo. Vedel je, da bom tako najbolj trpel. Pred mano je izsesal vso moč iz tvoje mame. Ravno takrat pa je bila zelo bolna, in... in ni preživela." Glas se mu zlomi in obrne se vstran. "Oči..." zašepeta Phoenix. Jaz obsedim na mestu, kot da ne vem zakaj sem tam. V meni je tako sovraštvo do Angelov, ki bi ga najraje zdajle izrazila z vsemi kletvicami in žaljivkami, ki jih imam zanje... Phoenix nima mame ne tu, ne na zemlji, a tam, res, bolj gor od trdnjave Angelov, tam, kamor pridejo le resnični angeli. V Nebesa. Tam, kjer kraljuje Bog. Tam je res pravi raj. Vse, kar pa je zdaj pametno narediti, je iti do kralja. To naredim, ga potrepljam po rami in rečem: "Za to bodo plačali, gospod. Maščevali bomo vašo ženo. Z vami sem." Kralj se slabotno nasmehne. "Hvala, Kaja. To zelo cenim." Pokimam in dodam: "Tudi jaz imam z njimi neporavnane račune." Hope in Jaka, ki ležita v bolnici. Stella, ki bi bila brez mene zdaj v grobu. Naš štab. Naš dom. Poslovim se in odidem. Maščevali se bomo. Kot smo se Blackmanu. Zgori v peklu, kralj Angelov.
************************************************************************************************************************
Sori, če je tale del malo depresiven, ampak res sem si želela malo razjasniti stvari. Naslednji bo malo bolj akcijski!
Lp, Kattie :headphones::guitar: