"Oprosti?" ji rečem, to je edina beseda, ki jo lahko spravim iz sebe. "Si se jokala?" me zopet vpraša. "Ne, zakaj?" odgovorim še zmeraj v šoku. Zdi se kot da bi videla kar se dogaja, in kar se je. "Zna Zoja brat misli?" pomislim. "Ali pa je to zaradi ličil, ali sem kakšen predel izpustila?" še dodam v mislih ko mi odvrne: " Samo zdi, se mi da imaš nekam solzne oči, mogoče imam privide." mi reče, jaz pa že tuhtam kako se ji bom zlagala. Šepetaje ji rečem: "No, nisem hotela da izveš ampak, res sem se trudila za čestitko, in 3x sem jo vmes že zavrgla in naredila novo. Še zdaj ne vem če mi je uspelo." Zoja se nasmehne, in reče: "Zato je tako popolna." in me objame. Objamem jo nazaj in ji prišepnem: "Hvala ti, veseli me, da ti je všeč!" Čez nekaj trenutkov pa že zagledam Žano in Taro, čisto nasmejani teči proti nama. Z nasmeškom na obrazu sem jima pomahala, nato pa so sledile še 3 ure smejanja, pogovarjanja, plesanja in petja. Vse se je odvijalo super in fajn! Najedle smo se sadja in saldoleda, da smo bile od sladkorja že čisto zadete. Žana je mogla zdaj že žal oditi, medve s Taro pa sva nameravali prespti. Seveda smo morale najprej vse pospraviti, ampak je vse minilo hitro. Uživam vsako sekundo, ko sem v pravi družbi, ki mi spelje misli drugam. Najprej smo si očistile ličila in umile obraz. Med tem ko čakamo, da se nam maske na obrazih posušijo, izbiramo prigrizke in film, ki ga bomo gledale. "Kristina, pridi nama dol pomagat izbrat film!" me Tara pokliče, ko si jaz še zmeraj lupim dol masko. "Samo še na stranišče skočim, pridem čez dve minutki!" ji odgovorim nazaj. "Okej bova počakali", rečeta v en glas, jaz pa že izgubljena v svojih mislih, kako srečna in zadovoljna sem lahko, da imam take prijatelje.
Ko pridem gor, se vržem na posteljo zraven njiju. "Poglej, razmišljali sva, da bi gledali romantični film ali pa grozljivko. Kaj tebi bolj ustreza?" me vpraša Zoja. "Jaz sem bolj za romantični film ali pa komedijo, grozljivk ne prenašam." odgovorim in v hipu smo vse imele v mislih isti film. Med filmom smo se parkrat zjokale, jedle smo čips, čokolado in bonbone. Zdaj je ura okoli polnoči, tako da si gremo umit zobe. Med tem prepevamo, tako da samo še čakam, kdaj bodo v kopalnico prišli Zojini starši in nas poslali spat. No, odplazimo se nazaj v sobo, kjer hočemo zaspati ampak vemo, da bomo lahko šele po dveh urah pogovarjanja....

__________________________________________________________

Tako pa je tukaj še 2. del zgodbe, upam da vam bo všeč.
Če imate kakšne ideje za nadaljevanje mi pišite v kotiček, hvala vam.

Hvala vam vsem, ki boste zgodbo všečkali in komentirali!

Lola <333