Hej! tuakj je nov del, ta je bolj kratek in žalosten, a doda nekaj zapleta.
-------------------------------------------------------------
»Am, nekaj imam za povedat.« je neodločno rekel Edward, ko smo sedeli na tleh njegove sobe.
Bile so počitnice in skupaj smo preživeli ogromno časa. S Katy sva bili pri Brownovih, moj oče je bil odsoten, zato je bilo varno obiskati prijatelje.
Edward je bil čuden že nekaj tednov, a nam ni želel povedat ničesar. No, vse do zdaj ne.
»Izpljuni Edward. Vse nas skrbi zate.« mu je povedal James.
»Jaz…i-imam dekle.«
Nad sobo je legla smrtna tišina.
*i*Kaj?! Edward ima punco? Zanimivo. Lepo….NE ČAAKAJ KAJ?!.....Katy bo…*i*
»Resno? To pred nami skrivaš že skoraj mesec dni? Pa tudi, kdo je ta punca?« sem ga začudeno vprašala in prekinila tišino.
»No ja, žal mi je za to. Drugače pa je Mia, navijačica, ki igra kitaro.«
»Bravo stari! Lepa punca! Čestitam.« se mu je nasmehnil James. Samo zavila sem z očmi. Fantje.
Nato pa se je oglasila Katy: »Vesela sem zate Edward« je tiho rekla in se mu nasmehnila, ali vsaj poskusila. Njene oči so jo izdale.»Jaz…moram iti. Domov. Mislim, pozno je že, zato, adijo.« je neprepričljivo rekla.
»No, hm, tudi jaz grem. Adijo.« sem se hitro oglasila in dobesedno potegnila Katy iz hiše. Bila je že na robu solz.
-------------------------------------------------------------------
Jamesov vidik/stališče
Zadnje čase je bilo vse čudno. Edward je veliko časa preživel z Mio, Katy pa se je zlomilo srce vsakič, ko ju je videla skupaj.
Z dekleti smo se danes odločili, da gremo v park. Edward je bil pri svoji punci, zato sem upal, da Katy ne bo tako žalostna, a je bila trenutno Alice tista, ki je bila slabe volje. Ahhh, zakaj nikoli ne moremo biti vsi veseli.
Ravnokar je Katy nedaleč stran govorila po telefonu z mamo, jaz pa sem šel k Alice, ki se je nekaj časa nazaj umaknila na samo. Sedela je na klopci in tiho sem sedel zraven nje.
»Kaj je narobe Alice?« sem nežno začel, »Skrbi me zate.«
»Vse je v redu, James« je rekla, prehitro, da bi bilo res. Nisem odgovoril, samo gledal sem vanjo, nejeverno in, ko je dvignila pogled, je zavzdihnila.
»Dobro sem, resno. Le…le, spala sem bolj slabo.« je odrezala, vstala in odšla stran.
Vzdihnil sem, ko sem za sabo zaslišal glas.
»Obletnica smrti njene mame je. Umrla je natanko pred devetimi leti. Ne muči se preveč zaradi tega, nisi vedel.« Katy se mi je malce nasmehnila in sedla poleg mene. Začudeno sem strmel vanjo. Uboga Alice…
»Ne bi mogel biti potem nekdo z njo? Jo potolažiti?« sem vprašal. Prijateljica je samo odkimala.
»Vedno želi biti sama. Sama se želi spopasti s tem. Veš, res sem vesela, da ima nekoga, ki jo ljubi tako močno…« je rekla. Pogledal sem jo.
»Kako si?« sem vprašal, »in ne laži, tega imam dovolj.«
Katy se je brez humorja zasmejala: »Grozno. Mislila sem, da sem mu všeč. Imela sem upanje, upala, da me bo nekdo dejansko kdaj ljubil. Vem, da je neumno biti tako žalosten za fantom, a tako rada ga imam…« na koncu so se besede sprevrgle v jok. Brez razmišljanja sem jo potegnil k sebi in še nekaj časa mi je jokala v srajco, zaradi neuslišane ljubezni do mojega brata.
--------------------------------------------------
Upam, da vam je bilo všeč! Komentirajte lajkajte... res bom vesela in hvala vsem, ki boste:heart:. Pa tudi, zelo bi bila hvaležna, če bi šel kdo pogledat mojo novo igro v igralnico (objavila sem jo v soboto) Ugani film/serijo!:grin: Zelooo bi bila hvaležna.
Harmony
-------------------------------------------------------------
»Am, nekaj imam za povedat.« je neodločno rekel Edward, ko smo sedeli na tleh njegove sobe.
Bile so počitnice in skupaj smo preživeli ogromno časa. S Katy sva bili pri Brownovih, moj oče je bil odsoten, zato je bilo varno obiskati prijatelje.
Edward je bil čuden že nekaj tednov, a nam ni želel povedat ničesar. No, vse do zdaj ne.
»Izpljuni Edward. Vse nas skrbi zate.« mu je povedal James.
»Jaz…i-imam dekle.«
Nad sobo je legla smrtna tišina.
*i*Kaj?! Edward ima punco? Zanimivo. Lepo….NE ČAAKAJ KAJ?!.....Katy bo…*i*
»Resno? To pred nami skrivaš že skoraj mesec dni? Pa tudi, kdo je ta punca?« sem ga začudeno vprašala in prekinila tišino.
»No ja, žal mi je za to. Drugače pa je Mia, navijačica, ki igra kitaro.«
»Bravo stari! Lepa punca! Čestitam.« se mu je nasmehnil James. Samo zavila sem z očmi. Fantje.
Nato pa se je oglasila Katy: »Vesela sem zate Edward« je tiho rekla in se mu nasmehnila, ali vsaj poskusila. Njene oči so jo izdale.»Jaz…moram iti. Domov. Mislim, pozno je že, zato, adijo.« je neprepričljivo rekla.
»No, hm, tudi jaz grem. Adijo.« sem se hitro oglasila in dobesedno potegnila Katy iz hiše. Bila je že na robu solz.
-------------------------------------------------------------------
Jamesov vidik/stališče
Zadnje čase je bilo vse čudno. Edward je veliko časa preživel z Mio, Katy pa se je zlomilo srce vsakič, ko ju je videla skupaj.
Z dekleti smo se danes odločili, da gremo v park. Edward je bil pri svoji punci, zato sem upal, da Katy ne bo tako žalostna, a je bila trenutno Alice tista, ki je bila slabe volje. Ahhh, zakaj nikoli ne moremo biti vsi veseli.
Ravnokar je Katy nedaleč stran govorila po telefonu z mamo, jaz pa sem šel k Alice, ki se je nekaj časa nazaj umaknila na samo. Sedela je na klopci in tiho sem sedel zraven nje.
»Kaj je narobe Alice?« sem nežno začel, »Skrbi me zate.«
»Vse je v redu, James« je rekla, prehitro, da bi bilo res. Nisem odgovoril, samo gledal sem vanjo, nejeverno in, ko je dvignila pogled, je zavzdihnila.
»Dobro sem, resno. Le…le, spala sem bolj slabo.« je odrezala, vstala in odšla stran.
Vzdihnil sem, ko sem za sabo zaslišal glas.
»Obletnica smrti njene mame je. Umrla je natanko pred devetimi leti. Ne muči se preveč zaradi tega, nisi vedel.« Katy se mi je malce nasmehnila in sedla poleg mene. Začudeno sem strmel vanjo. Uboga Alice…
»Ne bi mogel biti potem nekdo z njo? Jo potolažiti?« sem vprašal. Prijateljica je samo odkimala.
»Vedno želi biti sama. Sama se želi spopasti s tem. Veš, res sem vesela, da ima nekoga, ki jo ljubi tako močno…« je rekla. Pogledal sem jo.
»Kako si?« sem vprašal, »in ne laži, tega imam dovolj.«
Katy se je brez humorja zasmejala: »Grozno. Mislila sem, da sem mu všeč. Imela sem upanje, upala, da me bo nekdo dejansko kdaj ljubil. Vem, da je neumno biti tako žalosten za fantom, a tako rada ga imam…« na koncu so se besede sprevrgle v jok. Brez razmišljanja sem jo potegnil k sebi in še nekaj časa mi je jokala v srajco, zaradi neuslišane ljubezni do mojega brata.
--------------------------------------------------
Upam, da vam je bilo všeč! Komentirajte lajkajte... res bom vesela in hvala vsem, ki boste:heart:. Pa tudi, zelo bi bila hvaležna, če bi šel kdo pogledat mojo novo igro v igralnico (objavila sem jo v soboto) Ugani film/serijo!:grin: Zelooo bi bila hvaležna.
Harmony
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Harmony... to je mega:heart:
Ta romantika, žalost, napetost... in vse v enem je res predobro. Ta zgodba je odlična.:hugging:
Res komaj čakam na naslednji del. :)
Dany
Ta romantika, žalost, napetost... in vse v enem je res predobro. Ta zgodba je odlična.:hugging:
Res komaj čakam na naslednji del. :)
Dany
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ta del je super! Kot vedno!!!:heart_eyes::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg to je supr...........upam da ju bo vidla Alice
btw to je naj naj in se enkrat najjj
btw to je naj naj in se enkrat najjj
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
II love it!!!!:kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::kissing_closed_eyes::kissing_closed_eyes::blush::blush:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Če pa ti ne pišeš NAJBOLJŠE zgodbe ever!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Men je ful všeč. Sej bi še kej napisala, ampak morem it brat naslednji del:heart_eyes:
Lp Tessa:kissing_heart:
Lp Tessa:kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Ful sobr bloggg.
Se pa strinjam da ne smes ...



Pisalnica