Nobeden od njiju je ni opazil, če pa že pa se za to ni zmenil. Ves čas je tiho stala za vrati in poslušala. Poslušala je hihitanje in pogovore o vsem mogočem in zelo vesela je bila, ko se je mimo nje prerinil prvi sošolec in potem za njim počasi prihajali še ostali.
Ko je mimo nje šel visok fant se je potuhnila zanj in potiho našla prosto mizo zraven Sylwein. V polnem razredu nepovsem človeških, v večini precej zdivjanih najstnikov, se ni težko potuhniti. Zadovoljno se je počila na stol, ko jo je Sylwein vprašujoče pogledala.
"Kaj?" Izzivalno jo je premerila in se zahihitala.
"Nič" je kar se da brazbrižno vprašala Sylwein in Siara se ni niti trudila vrtati z vprašanji. Ona ima svoje misli, Sylwein pa svoje.
Skozi vrata se je nato privlekla stara gospa, ki je Siaro spominjala na nekakšno brezdomno ženičko v revnem predelu Reynholda - glavnega mesta na posestvu klana. Šepala je in tisti v prvi vrsti so se lahko sami pri sebi vprašali ali ni malo prej rinila po kanalizacijskih prehodih. V roki je nosila zdelano usnjeno torbo iz katere je previdno - kot bi bili krhek porcelan - zložila dve knjigi. Obe knjigi sta bili stari in zelo zdelani.
Gospa jih je pozdravila z raskavim glasom in nato razprla eno od knjig. Nato se je z odkašljala in s toplim glasom nadaljevala.
"Povejte mi, kaj že veste o tem otoku. O tem kraljestvu, o klanih in o mestih in vaseh" vsi so bili tiho. Siara milo rečeno ni imela najmanjšega pojma, ostali okoli nje pa tudi ne. Tisto dekle, ki je prej govorilo z Joonom, je zdaj sedela za mizo poleg njega in se skupaj z njim hihitalo.
Učiteljica se ni predstavila in tudi Siara ni imela nobene želje po tem, da bi ji razlagala o Terrinu in njenem poreklu.
Ura se je vlekla in naenkrat si je želela teči tistih nekaj kilometrov do Zenobiinih poljan - kot so se imenovale, kot pa tukaj preživeti še eno samo mučno minuto. Ko je bilo ure končno konec je izvedela ravno toliko, da je lahko na naslednjem treningu odgovorila na vprašanja lorda Fiela.
In tako so minevali tedni, vsi isti. Zjutraj tek z lordom (drugega še niso počeli, saj naj bi mogli najprej pridobiti kondicijo) in popoldne presedeli v učilnici pri madam Growl (če ji seveda lahko rečemo madam).
Tako. Po doooolgem času je tu nov del. Zelo mi je žal, ampak enostavno ni bilo časa. Upam da mi ne zamerite tega. Ta del je malce krajši in tudi v prejšnem delu sem nekaj popravila. Glede nove zgodbe pa... ne bo je. Žal mi je ampak z začetkom šole sem ugotovila da nimam dovolj časa. Vseeno pa stisnite like in komentirajte zgodbo :kissing_heart:
Ko je mimo nje šel visok fant se je potuhnila zanj in potiho našla prosto mizo zraven Sylwein. V polnem razredu nepovsem človeških, v večini precej zdivjanih najstnikov, se ni težko potuhniti. Zadovoljno se je počila na stol, ko jo je Sylwein vprašujoče pogledala.
"Kaj?" Izzivalno jo je premerila in se zahihitala.
"Nič" je kar se da brazbrižno vprašala Sylwein in Siara se ni niti trudila vrtati z vprašanji. Ona ima svoje misli, Sylwein pa svoje.
Skozi vrata se je nato privlekla stara gospa, ki je Siaro spominjala na nekakšno brezdomno ženičko v revnem predelu Reynholda - glavnega mesta na posestvu klana. Šepala je in tisti v prvi vrsti so se lahko sami pri sebi vprašali ali ni malo prej rinila po kanalizacijskih prehodih. V roki je nosila zdelano usnjeno torbo iz katere je previdno - kot bi bili krhek porcelan - zložila dve knjigi. Obe knjigi sta bili stari in zelo zdelani.
Gospa jih je pozdravila z raskavim glasom in nato razprla eno od knjig. Nato se je z odkašljala in s toplim glasom nadaljevala.
"Povejte mi, kaj že veste o tem otoku. O tem kraljestvu, o klanih in o mestih in vaseh" vsi so bili tiho. Siara milo rečeno ni imela najmanjšega pojma, ostali okoli nje pa tudi ne. Tisto dekle, ki je prej govorilo z Joonom, je zdaj sedela za mizo poleg njega in se skupaj z njim hihitalo.
Učiteljica se ni predstavila in tudi Siara ni imela nobene želje po tem, da bi ji razlagala o Terrinu in njenem poreklu.
Ura se je vlekla in naenkrat si je želela teči tistih nekaj kilometrov do Zenobiinih poljan - kot so se imenovale, kot pa tukaj preživeti še eno samo mučno minuto. Ko je bilo ure končno konec je izvedela ravno toliko, da je lahko na naslednjem treningu odgovorila na vprašanja lorda Fiela.
In tako so minevali tedni, vsi isti. Zjutraj tek z lordom (drugega še niso počeli, saj naj bi mogli najprej pridobiti kondicijo) in popoldne presedeli v učilnici pri madam Growl (če ji seveda lahko rečemo madam).
Tako. Po doooolgem času je tu nov del. Zelo mi je žal, ampak enostavno ni bilo časa. Upam da mi ne zamerite tega. Ta del je malce krajši in tudi v prejšnem delu sem nekaj popravila. Glede nove zgodbe pa... ne bo je. Žal mi je ampak z začetkom šole sem ugotovila da nimam dovolj časa. Vseeno pa stisnite like in komentirajte zgodbo :kissing_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Končala boš? Škoda. Tvoja zgodba mi je bila všeč in sem želostna da je ne bo več. Pa vendar sprejmem. Upam da še kdaj napišeše kakšno zgodbo.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aja sm se že vstrašla!!! (Prebrala sm tvoj komentar) Te jz tui razumem... Sry kr nism pred 2 dnevoma prebrala tvoje zgodbe... Pač ni blo cajta... No zj je bil in ja sm prebrala se vstrašla da boš nehala s to zgodbo in si pol oddahnila da jo boš pe nadaljevala! Nea me straši XD
Kar tako naprej!
Lp.
Kar tako naprej!
Lp.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Men je to ful kul in sploh ne vem zakaj ma tvoja zgodba tok mal laykov. MEN JE TVOJA ZGODBA FUL VŠEČ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:heartpulse::sparkling_heart::yellow_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::green_heart::blue_heart::heart::heartpulse::heart_eyes::blue_heart::heartpulse::blue_heart::heart::heart_eyes::green_heart::yellow_heart::sparkling_heart::heartpulse::purple_heart::yum::blue_heart::green_heart::yum::green_heart::purple_heart::sparkling_heart::heart:
0
LOL
Moj odgovor:
Just a person
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Megla v moji glavi
dan, jaz sm mal deep v tezavah. pač zadnje čase mam sam feeling da se moj lajf stopnjuje na slabše, ceprav še vedno ni to nč v primerjavi z resnimi težavami k jih majo ljudje... tko vem da so hujše stvari na svetu in sem thankful za to kar imam, sam... ne spim dovolj, spim ko en trapast vampir in ne znam se odvadit. mnogo prevec casa zabijem na telefonu in počas ga že mal sovražm (iz upora nocem zamenjat razpadajočega ovitka kerr če se jaz ne zmorem normalno spočit pol si tud fon ne zasluž novga ovitka kerrr pac lajf je tak. kdo pa rabi fon.) AMPAK hkrati se ne morem odtrgat od te *** napravce. sovražim fon in komp in elektroniko in ai in del sebe, ki še vedno drži to škatlo v roki, sam ne znam si pomagat. prepricujem se, da je vse ok in končam s povprecjem 6h uporabe fona na dan. to je bolano in ne vem kaj narest. po drugi strani pa... vem da lahko, tko fizično lahko, sam fliknem fon v eno omaro ane? in to mi daje to napačno 'moč' da nobenemu nč ne recem in živim tko naprej. iz odlicnega uspeha v oš padam med tiste, k dobijo komaj 2 v sš in iskreno mam feeling kot bi bli uni spičasti cevlji za v gore (za sneg? ne vem besede) komi dovolj da ne padem v prepad. tko na robu se držim in drsim centi po centi navzdol.
hocem naredit spremembo in nocem profesionalne pomoci, vem da je vredno zivet in ne nimam samomorilnih misli, niti samoposkodujem se ne (obcasno zarivanje nohtov v dlan ne velja ane haha) in pac ja. fajn bi blo met kej vec od zivljenja kot sam survivat vsak dan posebi s 4-6 ur spanja :/
hvala vsakemu ki si bo vzel kaksno minuto in mi something predlagal... ker se res počutm ko en meglen oblacek k ma občasne napade smeha in se dela da je njegovo zivljenje soncek in mavrica.
hocem naredit spremembo in nocem profesionalne pomoci, vem da je vredno zivet in ne nimam samomorilnih misli, niti samoposkodujem se ne (obcasno zarivanje nohtov v dlan ne velja ane haha) in pac ja. fajn bi blo met kej vec od zivljenja kot sam survivat vsak dan posebi s 4-6 ur spanja :/
hvala vsakemu ki si bo vzel kaksno minuto in mi something predlagal... ker se res počutm ko en meglen oblacek k ma občasne napade smeha in se dela da je njegovo zivljenje soncek in mavrica.



Pisalnica