Včasih se mi zdi, da živim napačno življenje. Vse je tako neznano, neresnično, ko se res zavedaš, da živiš. Kot da si bil pred tistim trenutkom nekje, v nepoznanem svetu, samo obstajal si. Potem pa se zaveš, oh, tukaj sem. Živim.

~ Ponedeljek, 28. avgust ~
Zbudila sem se. Nisem imela volje, da bi vstala iz postelje. Razmišljala sem. Spomnim se, ko sem bila stara 7 let. S prijateljico sva ležali na travi in gledali v nebo. Igrali sva se z rožicami, ki so naju obkrožale. Ona je vzela marjetico in začela igro "ljubi, ne ljubi". "Na koga misliš?" sem vprašala. "Ne vem. Dolgčas mi je," je odgovorila. Obrnila sem se proti soncu in razmišljala. "Kaj misliš, da je smisel življenja?" sem jo vprašala. Bila je presenečena. Malo je pomislila: "Živeti." Tega se spomnem kot da je bilo včeraj. Nikoli nisem razumela, kaj točno je hotela povedatis tem. Saj sem tukaj. Živim. A kaj je smisel tega, da živiš?
Ljudje mi pravijo da preveč razmišljam. Nekateri pravijo, da sem preveč osamljena. "Pojdi se igrat s prijateljicami, Everleigh. Še celo življenje imaš pred sabo!" To je problem, mati.
"Everleigh! Amelia je pred vrati!" Zdolgočaseno sem vstala. V pižami in zajčjih copatih sem se pojavila pred vrati, kjer je stala moja najboljša prijateljica. Njeni svetli lasje so plapolali v rahlem vetrcu, obsijana s soncem pa je spominjala na žensko različico Jezusa. Oblečena je bila v jeans hlače in kratek top. V roki je nosila Crasherja 13.
"Za božjo voljo Ev! Obleči se in spni lase, greva skejtat!" Nisem ravno skakala od veselja.
"Am, si nora? Ura je osem zjutraj! Kaj se dogaja?"
"Ti povem ko boš stala urejena pred vrtom. Te počakam,"
Kaj se pa gre? Vseeno sem stekla v sobo in se uredila v manj kot petih minutah. Oblekla sem si strgane jeans hlače, prevelik pulover, si na hitro nanesla maskaro in eyeliner, vzela telefon in stekla po mojo Astro. Ko sem prišla na vrt, se je Amelia sončina z limonado v rokah, ki jo je postregla moja ljuba mati.
"Kaj je zdaj to Am? Nikoli ne greva v skate park tako zgodaj." Zahihitala se je kot da smo v seriji Alvin in veverički, nato pa me pogledala s precej resnim pogledom.
"Skozi okno sem videla skupino prelepih bogov z rolkami v rokah." mi je zašepetala.
"Am, resno?! Veš da nisem za zasledovanje fantov sploh pa ne na zadnje dneve počitnic!" Skoraj sem že odvihrala domov, a me je Zaljubljenka ustavila. "Oprosti, okej? A greš lahko samo z mano tja? Prosim? Zdaj si itak že urejena. Saj ne bi šla nazaj v posteljo." Prav je imela. Odvlekla me je do edinega skate parka v naši okolici. Ni nekaj posebnega. Nekaj lesenih ramp z grafiti, dve klopci in žičasta ograja.
"Oh, kako lepo je tukaj" Namenila sem ji sarkastičen pogled, ona pa je samo zavzdihnila. Nekaj si je zamrmrala, jaz pa sem se ustavila in skoraj zakričala: "Kaj si rekla!?" "Nič." Vem, kaj je rekla. "Veš, če sem tako tečna, me lahko že enkrat spustiš in pustiš, da grem domov, kjer ne bo hinavskih zavzdihovalk ki se zaljubijo v vsakega drugega fanta ki ga vidijo skozi okno!" Zdaj vem, da sem jo mogoče malo preveč užalila. Malo je bilo pa bi zajokala. Ona, ne jaz. In takrat je prišel nek fant, ki je slišal najino kričanje. "Hej, dekleti, a sta vredu?" Star je bil približno 17. Am je zardela in stekla iz skate parka. Fant me je začudeno pogledal. Imel je črne lase, ne preveč dolge in ne prekratke. Na levi roki je imel tetovažo z napisom "Trasher". V desni roki je držal rolko, na zadnji strani popisano z zelenim in črnim flomastrom. Nisem točno videla, kaj je pisalo, a sem nekako vedela, da je fant poseben. Kot jaz.
"Vse je vredu." sem hladno odgovorila. Nasmehnil se je. Njegove oči so bile kristalno modre. Lepših še nisem videla. Zavedla sem se, da strmim v njegove oči, oblečena kot kakšen brezdomec in s popisano rolko v roki.
"Lepa rolka," je rekel in nastavil roko. Podala sem mu mojo Astro. Začel je prebirati napise. Astra prikazuje moje življenje. Ko ljudje preberejo napise na moji rolki, se odločijo, ali me želijo še kdaj videti ali ne. Večinoma se odločijo za 'ne'.
Fant je pokimal in mi vrnil rolko. Pogledal me je s pogledom 'pridi z mano'. Brez besed sem mu sledila na drugo stran parka. Skrila sva se za grmičevja. Pogledal me je.