Hello,
upam, da se mate fajn. No sj bom lepo napisala še en del tele naše mal srhljive(vsaj po mojem okosu) zgodbe.
Oki gremo zdej...

Ko sem se razgledala sem opazila, da nisem nikjer drugje kot v kleti gradu Obela. To je najbolj srhljiv in strašljiv grad n naši dolini. Opazila sem, da je na steni napisano nekakšno sporočilo, ki se je glasilo takole: "PRINESI BANKOVCE V GLAVNO DVORANO NA PETEK NATANKO OB 24.00." Prestrašeno sem se zazrla v temo, ki je vladala v tistei smeri, kjer je kazala puščica... spet narisana s krvjo. Ko sem se hotela obrniti sem z nogo brcnila ob nekaj kar je povzročilo močan hrup. Ko sem pogledala, sem zagledala žepno svetilko. Zdaj je bilo braz dvoma, da se me nekdo hoče znebit, pozabavati ali pa nekaj hoče od mene, ker je verjetno strahopeten. Pritisnila sem na gumb ON in prostor je preplavila svetloba. Nato sem se odpravila v temo. Bilo je zelo rhljivo hoditi po temnih hodnikih grajske kleti, saj mi je srce razbijalo kot boben. Sledila sem puščicam, ki so vodile v zahodni del gradu. Naenkrt zaslišim kako nekaj pod nagami škriplje in ropoče. Kar naenkrat glasno poči in jaz začnem padati. Padam in padam in še enkrat padam. Naenkrat trdno pristanem na kamnitih tleh.
Ko posvetim po prstoru naglas zavpijem, sa vame buljijo sami okostnjaki, na tleh pa je polno kosti. Brez dvoma sem se znašla v grajkih temnicah. Ko hočem splezati gor, zagledam puščico, ki kaže...

To je to. Upam, da vam, je ušeč. Sprejema vse komentarje in ideje za neslednje dele. Vesela bom tudi kakšnega:heart:.

lp vaša amari