Hoj! Nov del zgodbe! (prosim, ne zameri mi glede pravopisnih napak, to mi ne gre in mi nikoli ne bo šlo) UŽIVAJTE!

ELLA

Policisti so preiskavo opravili. Poskusili bodo najti lopova. Jaz sem že doma in z menoj je tudi Leia. Tu bo prespala, ker je doma vse v neredu. Večer je že. Na blazini sem, na tleh. Mojo posteljo je zasedla Leia. Upam, da bo lahko zaspala. Vprašam jo “Leia, že spiš?” Ni odgovora. Spi. Tudi jaz bom počasi zaspala. Ampak kaj, ko me spet muči to z Leio in tisto neznano punco. In tisto nemarno ulico. Kaj Leia počne tam? …

LEIA
*okoli polnoči*
Nisem spala. Ravno obratno. Čakala sem, da Ella zaspi. Vzela sem telefon in napisala Diani, vse kar se je zgodilo danes in to moram popraviti. Če ne zaradi česa drugega, vsaj zaradi tistega kipa. Diana mi ni odpisala, zato je edina možnost, da grem sama. Potiho sem vstala, se oblekla, obula in potiho, čisto tiho sprehodila po stopnicah navzdol, odklenila sem vrata in jih tiho zaprla. Ključ sem vzela s seboj. Hodila sem po temi. No ne čisti temi, ulične svetilke so še sijale. Ampak vseeno ni bilo prijetno.
*na osamljeni ulici*
vzela sem telefon prižgala svetilko in se počasi spustila v podhod. Posvetila sem na počečkano steno. Zamrmram “Aperire, ostende mihi faciem meam praeteritam, et aperiam oculos meos est. “ Zid se začne vdirati v tla. Pred menoj je megla. Gosta megla kot sladkorna pena. Vržem se vanjo. Padam, padam, padam... Med padanjem izberem dogodek kjer sem Ello povabila na sladoled. Pristanem. Pristala sem v postelji v svoji sobi. Vlom se še ni zgodil. Torej kaj zdaj. Poklicala bom Ello. “Halo? Kaj pa je?” se oglasi. “Samo zanima me, če bi šli danes k meni na sladoled?” jo povabim. “Ja, ammm...lahko, samo mami vprašam,” in je odložila. Jaz malo pospravim sobo. Grem dol, v kuhinjo in ugotovim, da sladoleda nimamo. Kaj naj zdaj? Sama ga bom pripravila. Pripravim si vse potrebne sestavine in ga začnem delati.
*čez eno uro*
“Din, Don!” zazvoni. Hitro si obrišem roke, ki so še malo rdeče od malin. Stečem in odprem vrata. “Ojla, kar pridi naprej,” povabim Ello. Vstopi in se sezuje. Hitro stečeva do mize kjer naju že čaka okusen sladoled.

ELLA
O, sladoled se kar topi v ustih! O, njam… “Enkrat mi boš mogla povedat kako se tole poslastico pripravi,” se smejim s polnimi usti. “Itak, da ti bom,” mi pritrdi. Tudi ob tako dobremu sladoledu, vse skrbi ne morejo izginit. Vseeno imam tudi danes občutek, da se je jutro ponovilo. Tega ne bom zaupala Leii. Ali pač… “Leia?” se opogumim “Jaz imam...kako naj povem… Pač zdi se mi da sem ta dan že doživela. Ne vem kako, ampak enako se mi je zgodilo včeraj. Na trenutke se mi zdi, da se je to v preteklosti že zgodilo. In tudi velikokrat imam občutek, da-...” me Leia prekine in pri tem izpljune celo kepo sladoleda “DA VEŠ KAJ SE BO ZGODILO?!?!?” “Ammm...Ja, točno tako. Je kaj narobe?” sem začudena. Ni odgovora. Mislim, da Leia premišljuje. Ali pa samo nima besed.

LEIA
Kako? Saj so bili poslani tja? Ne razumem, kako ona? To sanjam? Je možno, da…?


LP, HERMIONE GRANGER-----:confounded::grimacing::grin::wink:

Če ti je všeč komentiraj ali pa stisni like!:heartpulse: