Pisalnica
Hejla!
Nov del moje zgodbe je tu. Malo je brez zapleta, ker nisem našla navdiha ampak ja... Vseeno uživajte!!!
LEIA
Premišljujem. Je možno, da je Ella tudi varuhinja preteklosti? To se ne dogaja navadnim smrtnikom. No kakorkoli. “Ella, temu se reče ‘deja vu’,” se ji na pol zlažem. “Hm...Mogoče res. Kaj bova zdaj počeli? Greva na sprehod?” me vpraša. “NE!” zakričim. Joj, nisem želela tako na glas ampak iz hiše ne smeva. “No, nisem mislila, tako...Samo oči mi ne dovoli, da grem danes ven. Oprosti,” rečem. Zlagala sem se. “Okej? Prav, greva lahko potem v tvojo sobo?” vpraša. “Ja, itak!” in stečeva po stopnicah v zgornje nadstropje.
ELLA
Leia se mi zdi malo čudna… Zakaj ji njen oči, ki ji vedno pravi, da naj gre ven, zdaj prepovedal iti ven… Z Leio se usedeva na posteljo in začneva igrati igrice na telefonu. “Ha! Zmagala sem!” zakličem. Slišim korake. “Leia? Kdaj se tvoj oči vrne iz službe?” rečem prestrašeno. “Zvečer, zakaj?” se začudi. “Poslušaj,” rečem čisto potiho. Nekdo hodi okoli hiše. Kako je prišel? Saj ima hiša živo mejo vse okoli. Poslušava. Res se slišijo koraki.Kot, da bi nekdo hodil po pesku.
LEIA
Res nekdo hodi. Slikala ga bom. To bi moral biti tisti lopov, ki je ‘danes’ nekaj stvari ukradel. Vzela sem telefon. “Kaj pa počneš?” me vpraša Ella. “Samo slikala, ga bom,” odgovorim. Slikala sem ga. To je sigurno tisti tip, ki je ‘danes’ vdrl v našo hišo. Z Ello sva pri oknu in buljiva skozen. Tip se ozre po hiši. Stopi malce bliže vratom. Še enkrat se ozre po vseh oknih na hiši in naju opazi. Najprej malo strmi v najino okno, ki je zapolnjeno z najinimi potlačenimi glavami, potem pa steče stran, prepleza grmovje in zbeži.
*zvečer*
Sem v postelji. Jutri bo vse normalno, kot, da se vlom ne bi zgodil. Ampak še zmeraj me muči, kako to, da Ella? Res moram to preveriti. Jutri grem do Osamljene knjige.
*čez eno uro*
Ne morem zaspati. Nekaj me muči in jaz vem kaj je. Ella! Najraje bi kar zdajle skočila iz postelje in stekla na Osamljeno ulico. Ampak oči me bo zasačil in še povrh tega me je strah teme. Premišljujem…
ELLA
*jutro*
“Diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin-” prekinem zvonenje budilke. sovražim budilko. Še posebej mojo. Res je nadležna...Rada bi še zaspala za pet minut. Saj so počitnice. Res ne vem, zakaj moram vstajati tako zgodaj. Ura je šele pol osmih. Lani sem vsako jutro prespala. Zbudila sem se šele okoli enajstih. “Aaaahhh…” zazeham…
*čez petnajst minut*
Nekaj me žgečka. Kdo je to? Kaj je to? Ne da se mi obrnit, da bi pogledala… Ampak vseeno. Nekdo me ščipa v hrbet. “Aaaaaauuuuuu!!!” zakričim. Ugriznilo me je! Kdo je to? Počasi se obrnem…
PS: Za slovnične napake se zelo opravičujem vsem, ki jih to zelo moti (jih je kar veliko)
LP, HERMIONE GRANGER
Nov del moje zgodbe je tu. Malo je brez zapleta, ker nisem našla navdiha ampak ja... Vseeno uživajte!!!
LEIA
Premišljujem. Je možno, da je Ella tudi varuhinja preteklosti? To se ne dogaja navadnim smrtnikom. No kakorkoli. “Ella, temu se reče ‘deja vu’,” se ji na pol zlažem. “Hm...Mogoče res. Kaj bova zdaj počeli? Greva na sprehod?” me vpraša. “NE!” zakričim. Joj, nisem želela tako na glas ampak iz hiše ne smeva. “No, nisem mislila, tako...Samo oči mi ne dovoli, da grem danes ven. Oprosti,” rečem. Zlagala sem se. “Okej? Prav, greva lahko potem v tvojo sobo?” vpraša. “Ja, itak!” in stečeva po stopnicah v zgornje nadstropje.
ELLA
Leia se mi zdi malo čudna… Zakaj ji njen oči, ki ji vedno pravi, da naj gre ven, zdaj prepovedal iti ven… Z Leio se usedeva na posteljo in začneva igrati igrice na telefonu. “Ha! Zmagala sem!” zakličem. Slišim korake. “Leia? Kdaj se tvoj oči vrne iz službe?” rečem prestrašeno. “Zvečer, zakaj?” se začudi. “Poslušaj,” rečem čisto potiho. Nekdo hodi okoli hiše. Kako je prišel? Saj ima hiša živo mejo vse okoli. Poslušava. Res se slišijo koraki.Kot, da bi nekdo hodil po pesku.
LEIA
Res nekdo hodi. Slikala ga bom. To bi moral biti tisti lopov, ki je ‘danes’ nekaj stvari ukradel. Vzela sem telefon. “Kaj pa počneš?” me vpraša Ella. “Samo slikala, ga bom,” odgovorim. Slikala sem ga. To je sigurno tisti tip, ki je ‘danes’ vdrl v našo hišo. Z Ello sva pri oknu in buljiva skozen. Tip se ozre po hiši. Stopi malce bliže vratom. Še enkrat se ozre po vseh oknih na hiši in naju opazi. Najprej malo strmi v najino okno, ki je zapolnjeno z najinimi potlačenimi glavami, potem pa steče stran, prepleza grmovje in zbeži.
*zvečer*
Sem v postelji. Jutri bo vse normalno, kot, da se vlom ne bi zgodil. Ampak še zmeraj me muči, kako to, da Ella? Res moram to preveriti. Jutri grem do Osamljene knjige.
*čez eno uro*
Ne morem zaspati. Nekaj me muči in jaz vem kaj je. Ella! Najraje bi kar zdajle skočila iz postelje in stekla na Osamljeno ulico. Ampak oči me bo zasačil in še povrh tega me je strah teme. Premišljujem…
ELLA
*jutro*
“Diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin-” prekinem zvonenje budilke. sovražim budilko. Še posebej mojo. Res je nadležna...Rada bi še zaspala za pet minut. Saj so počitnice. Res ne vem, zakaj moram vstajati tako zgodaj. Ura je šele pol osmih. Lani sem vsako jutro prespala. Zbudila sem se šele okoli enajstih. “Aaaahhh…” zazeham…
*čez petnajst minut*
Nekaj me žgečka. Kdo je to? Kaj je to? Ne da se mi obrnit, da bi pogledala… Ampak vseeno. Nekdo me ščipa v hrbet. “Aaaaaauuuuuu!!!” zakričim. Ugriznilo me je! Kdo je to? Počasi se obrnem…
PS: Za slovnične napake se zelo opravičujem vsem, ki jih to zelo moti (jih je kar veliko)
LP, HERMIONE GRANGER
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow...Všeč mi je.
1
Zala Mala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jeejjj. Odlično dobro! Kar vživim se v zgodbo:heart_eyes::heart_eyes:
Tvoja dg
Tvoja dg
0
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Lovam girl to je fantastic:stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye:
Bi ...
