Hi :wave:!
Zdaj pa se zgodba res začenja odvijati. Pripravljeni na naslednji del?
MALO PO POLNOČI
David je kmalu po prvem dnevu na Bradavičarki opazil, da Brende večkrat ni ponoči in da velikokrat na skrivaj krši pravila. V ta namen se je odločil, da jo povpraša o tem.
Neko noč ni spal, vendar je v dnevni sobi Rawenclawa sedel in čakal. Nekaj minut po polnoči je zaslišal, da prihaja po stopnicah.
"Kaj ti delaš tukaj," je zaskrbljeno vprašala Brenda.
"Lahko bi te vprašal isto," je odgovoril David.
"Zakaj ne greš gor?"
"Zakaj ne greš ti gor?"
"Ne morem zdaj. Moram iti."
"Kam?"
"V redu. Pa ti bom povedala vse. Že nekaj let ne vem ničesar o družini po mamini in tetini strani. Niti ne vem, kako se moja mama in teta pišeta. Poznam samo očetovo stran družine. Ne poznam babice in dedka po mamini strani. Nič. Zato sem jezna na vse, posebej na mojo teto. Živi z nami. Vprašala sem jo zakaj in to velikokrat, pa mi ne odgovori. Zato posebej njo ne maram."
"Hmmm."
"Hočem odkriti resnico o mamini in tetini družini. In mislim, da jo lahko tu na Bradavičarki."
"Lahko ti pomagam. Ampak pod enim pogojem. Sva lahko prijatelja?"
"Prav."
"V redu. Moj plan je tak. Gotovo je nekje kakšna knjiga, kjer so zapisani vsi, ki so bili tu. Vprašaj o tem kakšno prijazno učiteljico. Ampak pazi, da ne bo sumila."
"Dobro."