"Saj veš, da naju zasleduje, Rok?" Vpraša Jan.
"Ja, no! Obnašaš se, kot, da sem slep!"
"Pa kaj, če je pa mami rekla naj pazim na mlajše od sebe."
"Mislim, da je s tem mislila majhne otroke, ki ne znajo sami čez cesto ..."
"Pazi!!! ROK!!!"
Rok se je prepozno obrnil nazaj. Za njim je stala Maja, ki ga je podrla na tla pred sabo. Jan je zakričal na Majo: "Pa kaj ti je! Na železniški smo! Te po smrti tvojega strica ni izučilo, da nihče ne sme čez železniško progo, če ni prehoda?! Jezus Maja, a misliš da hodiva? Jaz in Rok? A ne smem met frenda? A si mogoče ljubosumna?" Maja je naredila skoraj neopazen vdih, a Jan ga e opazil. "Misliš, da ne vem, da me ljubiš?" Maja je v svojo skicirko narisala krut prizor. Potisnila jo je Janu v roke. Jan je z začudenjem in strahom gledal skicirko. Na slikala je prizor noža zabodenega v Rokov trebuh. Hkrati mu je šlo na bruhanje. Skicirko je zalučal na tla in se posvetil Roku. Ko ga je obrnil na hrbet je opazil, da ima ne čelu odrgnino, da mu je iz nosu lila kri in, da je bila njegova roka kriva. Ko se je sklonil nad njega, da bi preveril, če diha je opazil, da v roki drži listek. Iz roke mu je vzel listek in ga odvil. Na listku je pisalo: Jutri večerja pri Miz' ob 19.00. Lp K:heart:
Jan je zmajal z glavo in izvlekel mobilca iz žepa kavbojk vpisal je številko 112 in se zmenil z rešilcem, vse potrebno. Ko je rešilec pripeljal avto s sirenami je iz avta stopil ...