NA AVTOBUSNI POSTAJI
(za C**** in vse, ki ste priča izumiranju zvezd)

Ponoči na avtobusni postaji
se nikamor ne mudi.
Ali sem priča kraji?
Zakaj le peščica zvezd še bdi?

Na pločniku cestin pes poseda,
iz njega žalost kar puhti,
milo v zvezde gleda,
za toploto rine v smeti.

Golob premakne se nemirno,
trese se v tihem mrazu,
s praznimi očmi išče globino,
ki bi našla se v prometnem plazu.

Luč svetilke vztrepeta nemočno,
k vesolju steguje svojo glavo,
išče sodelavko polnočno,
ki pokazala bi ji pot pravo.

Avtobus pred mano ustavi,
psa, goloba, svetilke oko ne obišče.
''Hitro, hitro!'' mi pravi.
Nočem. Naj še on zvezdo išče.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naslednič, ko boste šli spat, vsaj za trenutek poglejte v nočno nebo in poiščite kakšno zvezdo. Morda zvezd naši potomci zaradi svetlobnega onesnaževanja ne bodo več videli.:star::star::star::star::star: