Pisalnica
Hello :wave:!
Ta zgodba je nadaljevanje zgodbe Skrivnosti Belle Black. Zelo bi bila vesela mnenja v komentarjev in seveda lajkov :wink:. Veselo branje!
PO BELLINI SMRTI
Gloria, Will in Doris Black pa so imeli še eno mlajšo sestro. Njeno ime je bilo Alice Rosier. Imela je temno rjave lase in modre oči. Njen mož je bil Oscar Rosier. Leta 1808 sta dobila dve hčerki, svetlolaso Ello in temnolaso Lily Rosier.
Ko je njuna sestrična Bella umrla, sta bili stari tri leta. Alice je smrt Glorie zelo prizadela, saj je bila edina sestra, ki ji je ostala, saj je Doris odšla v bunkeljsko Francijo. Tako ji je od družine ostal le brat Will, ki ga je po smrti Glorie začela imeti vse bolj rada. Ko pa je umrla Bella, njena nečakinja je bila še bolj žalostna. Ni je poznala veliko, zaradi njenega skrivnostnega izginotja se spominja le tistih dni z njo, ko je bila dojenčica. Z Oscarjem sta si želela, da bi bila Bella podobna Gloriji, ponosna na rodbino Black in na svojo čistokrvnost.
Lily in Ella sicer nista poznali Belle veliko, a sta si jo želeli spoznati. Njuna mama, Alice jima je sicer veliko govorila o Gloriji, a zelo malo o Belli.
Lily je imela svojo sobo, ki je bila zelo velika. Imela je veliko črno posteljo, ki je zgledala zelo razkošna. Tudi zavese so bile črne, edina svetla točka v sobi je bila svetloba, ki je vdirala skozi okno. Na levi je bila velika omara.
Ella je imela podobno sobo kot njeno sestra. Le v omari je imela manj oblačil kot Lily, ki se je rada oblačila v različna oblačila.
Ta zgodba je nadaljevanje zgodbe Skrivnosti Belle Black. Zelo bi bila vesela mnenja v komentarjev in seveda lajkov :wink:. Veselo branje!
PO BELLINI SMRTI
Gloria, Will in Doris Black pa so imeli še eno mlajšo sestro. Njeno ime je bilo Alice Rosier. Imela je temno rjave lase in modre oči. Njen mož je bil Oscar Rosier. Leta 1808 sta dobila dve hčerki, svetlolaso Ello in temnolaso Lily Rosier.
Ko je njuna sestrična Bella umrla, sta bili stari tri leta. Alice je smrt Glorie zelo prizadela, saj je bila edina sestra, ki ji je ostala, saj je Doris odšla v bunkeljsko Francijo. Tako ji je od družine ostal le brat Will, ki ga je po smrti Glorie začela imeti vse bolj rada. Ko pa je umrla Bella, njena nečakinja je bila še bolj žalostna. Ni je poznala veliko, zaradi njenega skrivnostnega izginotja se spominja le tistih dni z njo, ko je bila dojenčica. Z Oscarjem sta si želela, da bi bila Bella podobna Gloriji, ponosna na rodbino Black in na svojo čistokrvnost.
Lily in Ella sicer nista poznali Belle veliko, a sta si jo želeli spoznati. Njuna mama, Alice jima je sicer veliko govorila o Gloriji, a zelo malo o Belli.
Lily je imela svojo sobo, ki je bila zelo velika. Imela je veliko črno posteljo, ki je zgledala zelo razkošna. Tudi zavese so bile črne, edina svetla točka v sobi je bila svetloba, ki je vdirala skozi okno. Na levi je bila velika omara.
Ella je imela podobno sobo kot njeno sestra. Le v omari je imela manj oblačil kot Lily, ki se je rada oblačila v različna oblačila.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
