Prejšnjo noč se nisem ravno najbolje naspal. Sramotno sem se spominjal včerjašnjih dogodkov. Nočem, da ,me ljudje vidijo takega, krhkega in nemočnega. Amari je bila prijazna ko sem ji vse priznal, ampak strah me je bilo, da me je začela gledati iz druge luči. Trenutno se poslavlja od svojih staršev. Rada sta me imela kot lastnega otroka toda zdaj, se nisem bil pripravljen pogovarjati. V nahrbtik sem si polagal rezervna oblačila, ter hrano in pijačo.Zraven sem položil še nekaj vžigalic, lovski nož in prvo pomoč.
Oblekel sem si črno svileno tuniko in nadel naprsni oklep. Oklep je bil čudovit, svetlikajoč v barvah mavrice. Vanj je bila vgravirana starodavna pisava, ki naj bi noscu vlila moč in pogum. V nožnico na pasu si pospravim meč. Še zadnjič se ozrem v ogledalo. Težko se je bilo spreminjati pod stresom. Moji lasje so bili kratki in sivo vijolnči, sevali so strah.Moje oči so kot vedno izstopale, Barve, ki so se prelivale po oklepu ,pa so se zdele kot da izražajo moja čustva. Nekdo je potrkal na vrata in Amarijina glava je pokukala v sobo. “Hej. Pripravljen?” Živčno me je pogledala jaz pa se sem ji zarežal. “Seveda!”
Vzela sva pomembne stvari in zunaj pogledala najino hišico. Opazil sem njen zaskrbljeni obraz ter jo s komolcem dregnil. “Ne skrbi. Vrnila se bova.” Žalostno je zavzdihnila nato pa me pogledala v oči. Njen obraz je bil maska zaskrbljenosti. “Upam, da imaš pravi Kai.” Brez oziranja se je odpravila do Sveta kjer so naju že čakali za odhod.
“Pravi čas!” Se od daleč zadere Ragna. “Pa sta se le odločili priti.” Se poleg nje oglasi Hildingr. “Odločila” mu siknem nazaj in dobim neodabravljaoč pogled Thais. “Super če sta, pa pojdimo. Nočem zamuditi tekme.” “Ragna, imamo pomembnejše stvari za opravit kot tekme. Ne bodi tako otročja in malo potrpi.” Ji scitira Hildingr. Ragna je stisnila zobe in se pripravila na napad, žila na vratu ji je utrpala. Hehe, malo drame pred odhodom mi nebi škodilo. Na žalost ju Quintus ustavi. “ Ravnokar sta OBA otročja! Zresnita se malo.” Nato se ozre k nama. “Otroka, pot bo nevarna, toda važno je, da premagata zmaja. “Kako bova pa potov-“ Začne Amari toda jo Theis prekine. “Poiščita dvojčka, zmajelovca. Morala bi biti v bliži lokacije vajinega pristanka. Mislim, da smo zajeli vse tako da-SREČNO. Tla pod nama so se odprla in začela sva padati.