Pisalnica
Ne morem vrjeti da je že peti del🥹 Hvala vsem ki spremlajte mojo zgodbo.
Nisem mogla verjeti. Zakaj ni nič rekel? Zakaj ni hotel, da vem? Ko sem končno dojela, kaj se dogaja, sem stekla ven. Njegov avto je odpeljal. Pred hišo je bilo pismo. Nisem ga hotela brati. Dovolj sem imela. Bila sem jezna, ne vem zakaj so se potem ulile solze. Sedla sem na verando in jokala. Notri sem šla, ko sem se umirila in se sprijaznila. Vzela sem brisačo, se oblekla v kopalke in odšla na plažo. Brisačo sem spustila iz rok, da je padla na tla. Resno sem gledala v morje. Počutila sem se izdano, izkoriščeno, žalostno, jezno. V meni je bilo kup čustev, pa nobeno ni bilo pozitivno. Stekla sem v morje. Ledena voda me je zbodla. Nisem hotela ven. In moja trma je imela posledice.
Zbudila sem se na plaži, zraven mene pa je stal fant. Gledal me je, kot da sem zadnja na svetu.
"Si v redu" me je vprašal in še kar bulil vame.
"Kaj je bilo?" Prijela sem se za glavo. Naenkrat sem se vsega spomnila. Pisma, Alexa, ledene vode.
"No, omedlela si v vodi. Zakaj si sploh šla plavat v takšni vodi?"
"Veš, nek fant me je malo izdal."
"Joj, em." Približal se mi je in ustnice je hotel nasloniti na moje. A jaz sem jih premaknila. Vstala sem, vzela brisačo in šla. A ujel me je za roko.
"Kaj je?"
Z resnim glasom sem rekla: "Nisem pri volji za ljubezen. Žal mi je, a moram te pozabiti. Ne približuj se mi."
Stekla sem v hišo in spet jokala. Nisem mogla nehati. Vzela sem telefon in poklicala sestro. Vedno mi je bila v oporo. Ko se je javila, sem se zjokala. Vse sem ji povedala. Rekla je, da pride k meni. In tudi prišla je. Bila mi je v veliko oporo. Ko je odšla, sem se spomnila sporočila pred vrati. Še je bilo tam. Ko sem ga prebrala, sem se vsaj malo nasmehnila.
V njem je pisalo:
Jackie, žal mi je, da sem te kar tako zapustil. Nikoli te ne bi. Zaljubljen sem vate in ne morem gledati, kako si jezna in žalostna zaradi mene. Ne pozabi me. Vedno bom zaljubljen vate. Alex
Nisem bila prepričana v veliko stvari, a v eno sem bila. Nikoli ga ne bom pozabila.
Malo krajši del🤭upsss. No upam da vam je všeč.
Nisem mogla verjeti. Zakaj ni nič rekel? Zakaj ni hotel, da vem? Ko sem končno dojela, kaj se dogaja, sem stekla ven. Njegov avto je odpeljal. Pred hišo je bilo pismo. Nisem ga hotela brati. Dovolj sem imela. Bila sem jezna, ne vem zakaj so se potem ulile solze. Sedla sem na verando in jokala. Notri sem šla, ko sem se umirila in se sprijaznila. Vzela sem brisačo, se oblekla v kopalke in odšla na plažo. Brisačo sem spustila iz rok, da je padla na tla. Resno sem gledala v morje. Počutila sem se izdano, izkoriščeno, žalostno, jezno. V meni je bilo kup čustev, pa nobeno ni bilo pozitivno. Stekla sem v morje. Ledena voda me je zbodla. Nisem hotela ven. In moja trma je imela posledice.
Zbudila sem se na plaži, zraven mene pa je stal fant. Gledal me je, kot da sem zadnja na svetu.
"Si v redu" me je vprašal in še kar bulil vame.
"Kaj je bilo?" Prijela sem se za glavo. Naenkrat sem se vsega spomnila. Pisma, Alexa, ledene vode.
"No, omedlela si v vodi. Zakaj si sploh šla plavat v takšni vodi?"
"Veš, nek fant me je malo izdal."
"Joj, em." Približal se mi je in ustnice je hotel nasloniti na moje. A jaz sem jih premaknila. Vstala sem, vzela brisačo in šla. A ujel me je za roko.
"Kaj je?"
Z resnim glasom sem rekla: "Nisem pri volji za ljubezen. Žal mi je, a moram te pozabiti. Ne približuj se mi."
Stekla sem v hišo in spet jokala. Nisem mogla nehati. Vzela sem telefon in poklicala sestro. Vedno mi je bila v oporo. Ko se je javila, sem se zjokala. Vse sem ji povedala. Rekla je, da pride k meni. In tudi prišla je. Bila mi je v veliko oporo. Ko je odšla, sem se spomnila sporočila pred vrati. Še je bilo tam. Ko sem ga prebrala, sem se vsaj malo nasmehnila.
V njem je pisalo:
Jackie, žal mi je, da sem te kar tako zapustil. Nikoli te ne bi. Zaljubljen sem vate in ne morem gledati, kako si jezna in žalostna zaradi mene. Ne pozabi me. Vedno bom zaljubljen vate. Alex
Nisem bila prepričana v veliko stvari, a v eno sem bila. Nikoli ga ne bom pozabila.
Malo krajši del🤭upsss. No upam da vam je všeč.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Meni ne super tudi če je krajši del.:hugging:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobra zgodba le tako naprej
0
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
