*trgovina*

šla sm v trgovino čist normalno čeprav je bil ta normalno že takoj sumljiv ker so se vrata odprla prepočasi k da me nočejo spustit not ampak sm vseeno šla in noter je dišalo po stvareh ki nimajo imena in police so stale k da so malo utrujene od tega da morajo bit police in sm vzela voziček ki je zaškripal k da me pozna in ve da bom spet delala čudne izbire in že prvi trenutek sm opazla da je nekaj narobe ker izdelki niso bili samo izdelki ampak so imeli odnos in so me gledali nazaj in sm šla do kruha in sm rekla kruh a greva midva domov in kruh se je obrnil stran k da me ne sliši in sm ostala tam malo užaljena ker me kruh ignorira v lastni trgovini in pol sm šla do mleka in mleko je stalo na polici ful samozavestno k da je nekaj več kot mleko in sm rekla rabim te in mleko je samo rahlo zatrepetalo embalaža je šla malo levo in desno k da reče danes ne in sm si mislna okej to je že osebno in pol sm šla do sadja in jabolka so se delala da so zasedena in da imajo sestanke in sm vzela eno jabolko in je postalo čisto tiho k da ga ni in sm ga dala nazaj ker me je ignoriranje psihološko preveč zadelo in sm šla naprej med police kjer so testenine gledale v prazno k da so samo dekoracija in riž se je delal da je neviden in jaz sm hodila med njimi kot nekdo ki moti njihov svet in sm mela občutek da izdelki čakajo da se odločim če sm dovolj resna da obstajam v njihovem prostoru in ko sm prišla do blagajne je trak šel počasneje kot običajno in blagajna je škripala k da me testira in prodajalka me je gledala malo predolgo k da ve da se dogaja nekaj čudnega in sm plačala in vrečke so se obnašale k da so užaljene da morajo z mano domov in ko sm šla ven sm imela občutek da trgovina ostane za mano malo tišja kot prej kot da so izdelki spet zadihali zdaj ko sm šla in od takrat vsakič ko vstopim v trgovino imam občutek da me kruh najprej oceni preden se spet odloči da me ignorira