Nov del sem se odločila napisati še isti dan, ker sploh ne morem nehati razmišljati o tem. In tukaj je:




Stara sem petnajst let. Imam brata dvojčka, Maksa. Mojo družino sestavljajo: mama, oče in moje sestre ter bratje. Najstarejša je Mateja. Hodi v četrti letnik. Potem sva tu midva z Maksom, starejša sem jaz, za približno dvajset minut. Sledijo še Ana(8 let), Filip(6 let) in Manca(3 leta). In poleg tega je moja mama že osem mesecev noseča.
Prihajamo iz Slovenije. Smo nekoliko posebni, saj imamo prav vsi naravno rdeče lase. Ste vedeli, da imata to lastnost le 2% ljudi?
Kot sem že povedala prihajamo iz Slovenije, ampak smo se preselili v ZDA, ker je moj oče tukaj dobil boljšo službo. Pravzaprav me ne skrbi, ker bom morala govoriti v tujem jeziku. V angleščini sem dobra. My name is Maja. Vidite? Dobro samo malo se hecam. Res sem dobra v angleščini. Bolj me skrbi kako se bosta znašla Ana in Filip. Manca pa niti slovensko še ne zna dobro.
Jutri je moj prvi dan v novi šoli. Upam, da bom dobila prijatelje. Upam, da bom srečala kakšnega prijetnega fanta. Upam, da bodo do mene prijazni. Upam, da se ne bodo norčevali iz mene. Upam, da se ne bom osmešila pred celo šolo. Upam, da me ne bo Maks osmešil pred celo šolo. Upam, da si med kosilom ne bom napackala majice. Upam, da se bom razumela z učitelji. Toliko stvari upam, nekaj pa vem: nesmem začeti jecljati. To se mi velikokrat zgodi, ko sem živčna. Zato recimo, sem slaba lažnjivka. In nesmem se pretvarjati, da je Maks moj fant. Sicer tega nisem še nikoli naredila, se je pa enkrat na taboru Maks pretvarjal, da sem njegova punca, da bi bila punca v katero je bil zaljubljen ljubosumna. Nevem zakaj, ampak sem sodelovala z njim, ampak potem so ugotovili, da sva dvojčka. Bilo je zelooo sramotno. Zdaj pa moram v posteljo, da bom jutri spočita.




prosim napišite v komentar, če vam je bil ta del všeč