Z Ello sva se sprehajali po osamljenih hodnikih bolnice. Vse se je zdelo temačno in brez smisla. Zakaj sem tukaj? Me res tako skrbi za Tima? Potrebovala sem počitek in ples. Še kako sem potrebovala ples! Najini koraki so odmevali in zdeli so se mi, da je bil to tudi edini zvok... Poleg dihanja seveda. Haha kako sem duhovita... Kar na živce si grem.
"Res mi je žal zate."
Je v nežni španščini spregovorila Ella ter se mi nemočno nasmehnila.
"Zame? Zakaj že? Ker je moj *i* prijatelj *i* v bolnici?"
"Mhm..."
Je prikimala Ella. Zavila sem z očmi.
"Veš kaj... Nimaš prav. Pravzaprav sploh ne vem zakaj sva še tukaj. Saj je samo Tim."
" *i* Samo *i* Tim?"
Je posmehljivo dejala Ella. Prikimala sem a na srečo ni mogla videti kakšna zmeda je divjala v meni.

*****

"Danes vam moram sporočiti zelo žalostno novico."
Je tiho rekla baletna učiteljica ter nam namenila pozoren pogled. Vedela sem kaj sledi.
"Tim ne bo mogel nastopati."
Je nadaljevala in učenci so jo presenečeno pogledali. Zasuli so jo z vprašanji a jaz jih nisem poslušala. Videla sem samo Janenin objokan obraz in solzne, modre oči. Potrepljala sem jo po ramenih in namenila mi je šibek nasmeh. Bilo mi je žal zanjo. Nataknila sem si svoje svetleče baletne copatke ter samo plesala. Nisem poslušala zaskrbljene učiteljice. Glasbo sem si mrmrala. Stopila sem na konice špic nato pa izvedla popolno pirueto pri kateri mi je navadno pomagal Tim. Biserna solza mi je spolzela po rdečih licih. In nato še ena. Vso svojo žalost sem vlila v ples. Moji gibi so bili nežni, nemočni in otožni. Z obrazno mimiko sem izražala žalost, stopala pa so izvajala naključne korake. Skočila sem ter nežno pristala na trdnih tleh. Plesala sem in plesala dokler se nisem zavedla da je v dvorani vse tiho. Odprla sem oči ter zagledala očarane poglede. Učitlejica je odprtih ust zrla vame in oči je imela vse solzne. Pogledala sem ostale. Tudi oni so bili žalostni. Ljudi sem pripravila do žalosti. Samo zaradi plesa. Naenkrat je tišino prekinil plosk učiteljice. In še več ploskov dokler vsi niso očarano ploskali.
"Carolina! Ko sem mi je že zdelo, da ne moreš biti boljša zaplešeš to nadvse ganljivo koreografijo! Vsi koraki, gibi čista popolnost! Nepopisljivo draga moja in dokazala si, da se ljudje niso motili o tebi. Čisti talent dragi moji čisti talent! Taki plesalci so vredni Royal Balleta! O moj bog! In sploh ne veste kako so redki! Lahko smo srečni, da smo priča takemu talentu! Kar zgledujte se po njej... Plesalki sveta! Kar poglejte jo! Povem vam nekega dne se boste hvalili, da ste jo poznali!"
To je bilo zame že malce preveč čeprav nikakor ni bilo prvič a pustimo zdaj to... Zardela sem se hitro priklonila nato pa stekla k Zoe in Jane. Moj namen plesa ni bil, da se bi hvalila sploh pa ne, da bi bila opažena. Oh, kako sem neumna, da sem se odločila plesati a moram priznati, da se zdaj počutim bolje saj sem občutke prelila skozi ples.
"Kje si se naučila te prelepe koreografije? Lahko bi jo zaplesali saj je ganljiva, popolna in... Vau!!!!"
Je nadlajevala učiteljica.
"Hah sproti sem si jo zmišljevala."
Sem tiho dejala. Vsi so me nejeverno pogledali. Kako sovražim ta občutek! Prav čutila sem kako zardevam.