V nakupovalnem središču je bilo še kar vredu le, da je bilo zame to že običajno saj je mami skoraj vsak dan hodila po nova oblačila. Poleg mene je poskočno hodila Jane sijočih oči. Videti je bilo, da jo bo zdaj zdaj razgnalo od navdušenja in se bo zapodila naravnost v trgovino Guess (ali še kaj hujšega).
"Tim te ima res rad."
Je, kar naenkrat z nasmehom na obrazu dejala. Zavila sem z očmi ter se delala, da je ne slišim.
"Poglej... Hočem samo reči, da sem vesela, da sta se pobotala..."

*****

Še ena ura in Ella bo pri meni. Sem vznemirjeno pomislila. Spet bom lahko videla njene neukrotljive rjave lase, temne zaupljive oči ter velik nasmešek. Rada jo imam in brez nje mi je zadnje časa težko. Ko vidim Zoe kako se me oklepa in že želi načeti pogovor o najboljših prijateljicah najraje zaprem oči in jo ne poslušam. Moja najboljša prijateljica je le Ella in vedno bo. Čeprav je dejstvo, da Ella v španščini pomeni ona, kar malo smešno mi je njeno ime še vedno najljubše. Kaj pa drugega? Sedim na svoji postelji in zrem v stensko uro, ki počasi vrti kazalce v krogu. Res počasi. Poskusim se sprostiti a se ne morem. Že trije dnevi so minili od takrat, ko ji je Tim plačal karto za letalo in res ne morem več čakati.

Še petindvajset minut.
Še devetnajst minut.
Se trinajst minut.

Nenadoma prejmem klic Jane. Vsa panična mi pove, da je bil Tim žrtev v prometni nesreči in se ni odnesel brez poškodb. Začne se mi vrteti. Solze mi tečejo po licih. Zakaj?! Nervozno se zibljem na postelji, ko končno sklenem, da moram v bolnico. Očiju napišem kratko sporočilo, da sem v bolnici in odhitim na Londonske ulice. Ne ustavijo me jezni prebivalci v katere se ponesreči zaletim med tekom. Tim je doživel nesrečo. Kaj se mu je zgodilo?
Nato pomislim na Ello, ki vsa utrujena s kovčki stoji pred vrati hiše a ji noben ne odpre. Oči je v službi jaz pa na poti v bolnico. Spet bi zajokala a mi trenuten položaj tega ni dovolil.

*****

"Tim si je zlomil desno nogo ter zvil gleženj na levem stopalu."
Mi hladno pove zdravnik. Srčni utrip se mi nenavadno pospeši. Ne bo mogel nastopati. NE BO MOGEL NASTOPATI!!! V čakalnici srečam jokajočo Jane ter njene starše, ki zrejo v prazno ter šokirano odkimavajo. Le kaj se dogaja v njihovih glavah?
"Carolina... Prišla si!"
Me po dolgem času opazi Jane. Pokimam ter prisedem. Objamem Jane ter se skupaj zatopiva v joku.

Nenadoma sem na navadno praznem hodniku bolnice zaslišala previdne korake. Počasi sem dvignila pogled ter zagledala...
"AAAAAAAAAAAAAAA!!!!!"
Pred mano je stala Ella. Njen brezskrben nasmeh me je pomiril. Stekla sem ji v objem.
"Pogrešala sem te."
Mi je šepnila Ella.
"Ampak... kako si vedela?"
Sem zmedeno vprašala.
"Psssst... Zdaj ni pravi čas. Pridi greva na sprehod. Tim bo še dolgo tukaj."
Je še dejala ter mi pomignila naj ji sledim. Žar v njenih očeh, ko me je videla mi je iskreno povedal, da se nič ni spremenilo. Še vedno sva NAAAAAJ BFF na svetu. Čeprav se sliši pretirano.