Pisalnica
Dan za sanjarjenje
--
Ne bom začela z 'dragi dnevnik' in podobnimi traparijami, ampak bom kar prešla k stvari. Danes je dan za sanjarjenje, eden izmed mnogih praznikov, ki sem jih izumila.
Če bi prišel duh iz čarobnega čajnika ali kaj podobnega in bi si lahko zaželela tri želje, bi takoj vedela, kaj izbrati.
1: želim si biti vilinka
2: želim si tetovažo kril na hrbtu
3: želim si, da bi Manon Črnokljuna pobegnila iz Steklenega prestola, saj imam kar nekaj vprašanj zanjo.
Ampak samo ena izmed teh stvari bi se lahko res zgodila. Očija sem že vprašala, če lahko dobim tatu na hrbtu, pa je rekel citiram, da sem premlada za tetovažo in da je to za celo življenje in da mi bo lahko kasneje žal, konec citata. Resno, tip nima predstave o otrocih enaidvajsetega stoletja. Vsak peti otrok je prestopnik.
Biti vilinka si želim že od takrat, ko sem prvič gledala Gospodarja prstanov in sem zagledala Legolasa. Bilo je nekako tako: oči jaz bi bila vilinka, Legolas je takooooo lep in poročila se bom z tistim tipom, ki ga igra, nimam pojma kdo, ampak je LEEEEP.
In potem gledam Hobbita: Tauriel PRSTE STRAN!
Manon Črnokljuno pa si želim spoznati, čeprav ni resnična. To pa zato, ker so mi všeč njeni železni nohti (dobesedno SAMO to) in bi jo prosila, če mi čez oko naredi brazgotino z njimi. Tako bi imela spomin nanjo, tudi ko bi odšla.
(Dobesedno, kateri otrok pa si ne želi, da bi ga obiskali junaki iz risank, recimo Snegujčica ali morska deklica?)
(Dobesedno prevečkrat rečem dobesedno.)
Preveč tiščim nos v knjige in teve, ampak si ne morem pomagati. Resničnost je TAKO dolgočasna. Šola, hrana, spanje in TO JE DOBESEDNO TO (spet dobesedno). Edina zanimiva stvar v zadnjem času je bila, ko je bil potres.
Potres je edina naravna nesreča (če je sploh naravna, ljudje imamo prste vsepovsod), pri kateri se zaveš, da je Zemlja močnejša od tebe. Da si ti le ovira na njeni poti. Tako majhen proti njej.
Sama Zemljo spoštujem in vem, da jo uničejo MI in ne obratno. Zavedam se, da je močnejša in starejša od mene.
Ampak ne morem si pomagati, da mi potresi ne bi bili zanimivi. Premikanje tektonskih plošč, ki je tako zastrašujoče, da ti da vedeti, da Zemlja NI ZADOVOLJNA. S potresi se nas želi znebiti, izmečkov ki smo jo zasedli.
No, kakorkoli. Gremo zdaj malo stran od potresov in bednega življenja.
Vem, da bi si morala želeti recimo mir na svetu ali pa, da bi otroci v Afriki dobili hrano, ampak se ne morem pripraviti do tega, da ne bi bila sebična. Resno, prav vseeno mi je, če se drugim zdim sebična. Moj brat Alen mi to VES ČAS govori, jaz pa samo: o, hvala za kompliment.
No, see you later, moram it! Bye!
--
HEj! Ja, nova zgodba, samo da je tale bolj za sproščeno branje. Upam, da vam je všeč!
--
Ne bom začela z 'dragi dnevnik' in podobnimi traparijami, ampak bom kar prešla k stvari. Danes je dan za sanjarjenje, eden izmed mnogih praznikov, ki sem jih izumila.
Če bi prišel duh iz čarobnega čajnika ali kaj podobnega in bi si lahko zaželela tri želje, bi takoj vedela, kaj izbrati.
1: želim si biti vilinka
2: želim si tetovažo kril na hrbtu
3: želim si, da bi Manon Črnokljuna pobegnila iz Steklenega prestola, saj imam kar nekaj vprašanj zanjo.
Ampak samo ena izmed teh stvari bi se lahko res zgodila. Očija sem že vprašala, če lahko dobim tatu na hrbtu, pa je rekel citiram, da sem premlada za tetovažo in da je to za celo življenje in da mi bo lahko kasneje žal, konec citata. Resno, tip nima predstave o otrocih enaidvajsetega stoletja. Vsak peti otrok je prestopnik.
Biti vilinka si želim že od takrat, ko sem prvič gledala Gospodarja prstanov in sem zagledala Legolasa. Bilo je nekako tako: oči jaz bi bila vilinka, Legolas je takooooo lep in poročila se bom z tistim tipom, ki ga igra, nimam pojma kdo, ampak je LEEEEP.
In potem gledam Hobbita: Tauriel PRSTE STRAN!
Manon Črnokljuno pa si želim spoznati, čeprav ni resnična. To pa zato, ker so mi všeč njeni železni nohti (dobesedno SAMO to) in bi jo prosila, če mi čez oko naredi brazgotino z njimi. Tako bi imela spomin nanjo, tudi ko bi odšla.
(Dobesedno, kateri otrok pa si ne želi, da bi ga obiskali junaki iz risank, recimo Snegujčica ali morska deklica?)
(Dobesedno prevečkrat rečem dobesedno.)
Preveč tiščim nos v knjige in teve, ampak si ne morem pomagati. Resničnost je TAKO dolgočasna. Šola, hrana, spanje in TO JE DOBESEDNO TO (spet dobesedno). Edina zanimiva stvar v zadnjem času je bila, ko je bil potres.
Potres je edina naravna nesreča (če je sploh naravna, ljudje imamo prste vsepovsod), pri kateri se zaveš, da je Zemlja močnejša od tebe. Da si ti le ovira na njeni poti. Tako majhen proti njej.
Sama Zemljo spoštujem in vem, da jo uničejo MI in ne obratno. Zavedam se, da je močnejša in starejša od mene.
Ampak ne morem si pomagati, da mi potresi ne bi bili zanimivi. Premikanje tektonskih plošč, ki je tako zastrašujoče, da ti da vedeti, da Zemlja NI ZADOVOLJNA. S potresi se nas želi znebiti, izmečkov ki smo jo zasedli.
No, kakorkoli. Gremo zdaj malo stran od potresov in bednega življenja.
Vem, da bi si morala želeti recimo mir na svetu ali pa, da bi otroci v Afriki dobili hrano, ampak se ne morem pripraviti do tega, da ne bi bila sebična. Resno, prav vseeno mi je, če se drugim zdim sebična. Moj brat Alen mi to VES ČAS govori, jaz pa samo: o, hvala za kompliment.
No, see you later, moram it! Bye!
--
HEj! Ja, nova zgodba, samo da je tale bolj za sproščeno branje. Upam, da vam je všeč!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG!!!Nov del takoj:yum::grinning::upside_down:
0
.png "Druščina 4")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Glej, resnično se ne želim hvaliti ali pa kaj, ampak imam zelo poseben okus za branje.
Rada berem fantazijo, vendar ne vseh vrsti fantazije.
Rada berem kriminalke, vendar ne prehude.
Itd.
Skratka zelo sem izbirčna.
Ampak iz nekega čudnega in meni neznanega razloga so mi tvoje zgodbe VEDNO všeč!
Zato…
Bravo! Zelo mi je všeč tvoj stil pisanja in res uživam, ko te 'berem'.
Vau!
Se strinjam z 'dark dragon'.
Nov del, punca!
Največja oboževalka,
JustLilly:kissing_heart::stuck_out_tongue_closed_eyes:
Rada berem fantazijo, vendar ne vseh vrsti fantazije.
Rada berem kriminalke, vendar ne prehude.
Itd.
Skratka zelo sem izbirčna.
Ampak iz nekega čudnega in meni neznanega razloga so mi tvoje zgodbe VEDNO všeč!
Zato…
Bravo! Zelo mi je všeč tvoj stil pisanja in res uživam, ko te 'berem'.
Vau!
Se strinjam z 'dark dragon'.
Nov del, punca!
Največja oboževalka,
JustLilly:kissing_heart::stuck_out_tongue_closed_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hehe. Všeč mi je, ker je kot takšno filozofiranje:joy:. Super začetek!
Tvoja dg
Tvoja dg
0
Moj odgovor:
677
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljice in punca
No pa dejmo, hvala vsem ki boste bral
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
