Pisalnica
Nov del je mal zamudu vem ja. Ampak so mi starši vzeli telefon in ja...
Pa sem opazla da je prejšnji del zelooooo kratek. Se opravičujem.
"Ja sem opazil, da ne moreš. Jaz pa te ne morem pustiti tu," me prepričuje.
Globoko vdihnem. In nato izdihnem. Pomovim. Strah me je. Normalno. Opazim, da je brat na robu solz. Skrbi me. Močno. Ko se Blaž nekaj odloči, tako tudi ostane, ne glede na vse. Strah premaga mija jeza.
"Prav, poskusila bom," se odločim.
"Kaj pa, če te peljeva v prikolici?" vpraša Eva.
Z Blažem jo zmedeno pogledava, ona pa zavije z očmi kot kakšna influencerka.
"Tamle je," nekako zjamrano reče.
In res tam je. Kako sem lahko tako slepa? Vedno pazim vsako podrobnost. Koga briga. Zaslišimo prepir.
"Ta čudak in g. Podrepnik." sklepam.
"Kaj?" me zmedeno vpraša Blaž.
"Ni važno. Zmankuje nam časa! Gremo!" rečem.
Eva stečo po neke vrste prikolico. Dvigneta me in položita notri. Znova začutim vrtoglavico. Vse me boli. Blaž pripomni, da bi morala na dieto. Odvrnem mu, da tudi njemu ne bi škodilo. Zavije z očmi. Nadaljujemo pot do razpotja. Nenadoma zaslišimo krik. Krik presenečenja. Ne bi rekla, da dobrega. Verjetno je tisti čudak. Na razpotju zavijemo na levo. Kmalo najdemo lestev. Eva najde lekadol v žepu in vztraja naj ga vzamem.
"Ampak jaz ne jem tablet, če mi jih ne priporoči zdravnik," ji povem.
Blaž pa vztraja. Na koncu jo res vzamem. Kako zanimivo, bolečina popusti. Zaradi tablete seveda. Kmalu pridemo do jaška, ki vodi gor. Zraven majhnih vratc visi lestev. Prva spleza Eva, jaz nato pa še brat. Saj ne morem verjeti. Rešeni smo. Odpravimo se direktno na policijsko postajo. Ko vsopimo, nas vsi čudno pogledajo. Razpacani smo in umazani. Pa tudi ne naspani.
***
"Opravili ste odlično nalogo gospodična." me pohvali gospod policist.
"Hvala," se zahvalim.
Nato se vsi odparavimo domov s prizorišča.
Čez nekaj časa pride pismo naslovljeno name. Brzojavka iz Londona. S plačanim odgovorom. V njem piše takole:
"Draga gospodična Glednik!
Čestitke za uspešno rešen primer. Pokazali ste se kot odlična detektivka. Takih ljudi nam zelo primankuje. Prosili bi vas, da se nam pridružite pri delu tukaj v Londonu. Bili bi počaščeni. Pozdrav,
Scotland Yard
Za trenutek neham dihati.
"Kaj praviš?" me vpraša brat.
"Ne... ne vem..." negotovo odvrnem.
"Moraš iti! Ni kaj razmišljati," me prepričuje brat.
"Pa ti?" nisem sigurna.
"No s tabo grem. Našel sem dobro ponudbo za službo."
"Prav," odvrnem odločno.
Konec
No v bistvu pride nadaljevanje pod novim naslovom. Bye
Baletgirl11🩰
Pa sem opazla da je prejšnji del zelooooo kratek. Se opravičujem.
"Ja sem opazil, da ne moreš. Jaz pa te ne morem pustiti tu," me prepričuje.
Globoko vdihnem. In nato izdihnem. Pomovim. Strah me je. Normalno. Opazim, da je brat na robu solz. Skrbi me. Močno. Ko se Blaž nekaj odloči, tako tudi ostane, ne glede na vse. Strah premaga mija jeza.
"Prav, poskusila bom," se odločim.
"Kaj pa, če te peljeva v prikolici?" vpraša Eva.
Z Blažem jo zmedeno pogledava, ona pa zavije z očmi kot kakšna influencerka.
"Tamle je," nekako zjamrano reče.
In res tam je. Kako sem lahko tako slepa? Vedno pazim vsako podrobnost. Koga briga. Zaslišimo prepir.
"Ta čudak in g. Podrepnik." sklepam.
"Kaj?" me zmedeno vpraša Blaž.
"Ni važno. Zmankuje nam časa! Gremo!" rečem.
Eva stečo po neke vrste prikolico. Dvigneta me in položita notri. Znova začutim vrtoglavico. Vse me boli. Blaž pripomni, da bi morala na dieto. Odvrnem mu, da tudi njemu ne bi škodilo. Zavije z očmi. Nadaljujemo pot do razpotja. Nenadoma zaslišimo krik. Krik presenečenja. Ne bi rekla, da dobrega. Verjetno je tisti čudak. Na razpotju zavijemo na levo. Kmalo najdemo lestev. Eva najde lekadol v žepu in vztraja naj ga vzamem.
"Ampak jaz ne jem tablet, če mi jih ne priporoči zdravnik," ji povem.
Blaž pa vztraja. Na koncu jo res vzamem. Kako zanimivo, bolečina popusti. Zaradi tablete seveda. Kmalu pridemo do jaška, ki vodi gor. Zraven majhnih vratc visi lestev. Prva spleza Eva, jaz nato pa še brat. Saj ne morem verjeti. Rešeni smo. Odpravimo se direktno na policijsko postajo. Ko vsopimo, nas vsi čudno pogledajo. Razpacani smo in umazani. Pa tudi ne naspani.
***
"Opravili ste odlično nalogo gospodična." me pohvali gospod policist.
"Hvala," se zahvalim.
Nato se vsi odparavimo domov s prizorišča.
Čez nekaj časa pride pismo naslovljeno name. Brzojavka iz Londona. S plačanim odgovorom. V njem piše takole:
"Draga gospodična Glednik!
Čestitke za uspešno rešen primer. Pokazali ste se kot odlična detektivka. Takih ljudi nam zelo primankuje. Prosili bi vas, da se nam pridružite pri delu tukaj v Londonu. Bili bi počaščeni. Pozdrav,
Scotland Yard
Za trenutek neham dihati.
"Kaj praviš?" me vpraša brat.
"Ne... ne vem..." negotovo odvrnem.
"Moraš iti! Ni kaj razmišljati," me prepričuje brat.
"Pa ti?" nisem sigurna.
"No s tabo grem. Našel sem dobro ponudbo za službo."
"Prav," odvrnem odločno.
Konec
No v bistvu pride nadaljevanje pod novim naslovom. Bye
Baletgirl11🩰
Moj odgovor:
idk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
problem
oj.ze dolgo casa mam tezave s hrano.vedno ko neki pojem se pocutim ful krivo in se potem zjokam.tehtam se veckrat na dan ker me je strah da se bom zredila.nehala sem jest v soli kr me je strah da bom debela.telovadim 7-krat na teden.pa tu vedno predno kaj pojem preberem kalorije...kaj naj naredim
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(90)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(160)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(56)
