Hi!
Nov del je tu.
Vicky tukaj. Ravno berem kaj je napisala Terra. Vse je res. Poleg tega, sem včeraj sem našla moje rojstnodnevne sveče in gor je bil listek:
Draga Vick, če misliš, da ti ne zaupam, se motiš. In v znak tega, da ti zaupam, ti pošiljam na potovanje te sveče, seveda v upanju, da ne zažgeš česa pomembnega.
Lp, mami
Zaupanje pa tako. A dobra plat tega pisma je, da sem se po dnevu zmede, končno spet iz srca smejala in Terra je bila tega tako vesela, da je šla lastoročno delat torto, kljub temu, da sploh ne mara kuhanja. Jej! Terrina torta je pečena. Spekla mi je čokoladno torto, ki po resnici povedano ni izgledala prav dobra. A po okusu je bila odlična. Vesela sem, da se je tako potrudila zame.

Danes gremo pa res v Dolino kraljev. Do tja smo se odpeljali z kombijem. Tam smo kupili vstopnice in sicer tiste, s katerimi greš lahko tudi na ogled Tutankamnove grobnice. Preden sem se podala vanjo se razmislila koliko časa si jo že želim ogledati. Ugotovila sem, da okoli pet let in takrat je bilo prvič, da mi je mami povedala najljubšo zgodbo mojega očeta. Kmalu sem jo vzljubila in si zaželela videti napis na grobnici, ki pravi nekaj takšnega po mojem prevodu: »Preklet bo tisti, ki bo oskrunil mene in moje telo. Nadenj bodo prišli ogenj voda in bolezni.« (»Cursed be he who moves my body. To him shall come fire, water and pestilence.«) Neverjetno. Še tri korake mi manjka pa se mi bo vse uresničilo. Vse sanje. Vse. Vse. Terra je zraven. Postaja sumničava kaj vam pišem. Naredim en korak, nato še enega in še zadnjega. Terra mi pokrije oči. Kljub temu, da že tako nič ne vidim, se nasmehnem in čutim, da se mi Terra nasmehne nazaj. Odkrije mi oči in tu sva. Kul. Zagledam napis na grobnici. Točno tak je kot ga poznam. Takrat pa v sobo pridejo še ostali sošolci, a se kmalu naveličajo in grejo spet ven. Le Jack ostane. Terra gre ven, jaz pa se skrijem za vrata in ga opazujem. Ne vidi me. Skloni se bližje h grobnici jo povoha nato pa me zagleda. Zardi in odide.