*b* Naslednje jutro – italijanski apartma *b*
Sonce je nežno prebudilo mesto, njegova zlata svetloba pa se je razlila po sobi, kjer je Sophie sedela pred ogledalom. S čopičem v roki si je nanašala rahel sloj senčila, a njene misli so bile povsem drugje.
Bila je tiho. Nekaj v njej je bilo nenavadno napeto. Čutila je, da se dan ne bo odvijal povsem običajno.
Viktorija (iz druge sobe):
»Sophie, greš že? Jaz grem v kavarno z Gabrielom!«
Sophie (z rahlim nasmehom):
»Ja… samo še trenutek.«
Ko je ostala sama, se je zazrla v svoj odsev. Oči so ji utripale z mešanico nežnosti in stiske. Leo ji je zadnje dni pomenil ogromno. Bila je pomirjena, celo srečna v njegovi bližini. In vendar… ko se je oblekla in na rame vrgla torbo s fotoaparatom, je nekaj v njej zatrepetalo. Nek nemir, ki ga ni znala razložiti.
Ko je stopila na ulico, se je poglobila v misli.
Leo jo je čakal pri studiu. Ko ga je zagledala, se ji je nasmeh razlezel čez obraz. Pristopil je in jo poljubil na lice.
Leo (v italijanščini):
»Sei pronta per oggi?«
(Si pripravljena za danes?)
Sophie (v italijanščini, z nasmeškom):
»Sempre!«
(Vedno!)
Oba sta stopila v studio. V njem je bilo tiho, skoraj spokojno. Udeleženci so se zbirali, vsak zatopljen v priprave na novo nalogo. Sophie je počasi vzela fotoaparat, se obrnila…
In v tistem trenutku ga je zagledala.
David.
Stal je ob steni, torba mu je visela z rame, na obrazu pa – tisti znani, napol samozavestni, napol zlomljeni izraz.
Srce ji je za trenutek obstalo. Pogledala je stran. Potem hitro spet proti njemu – a zdaj je že gledal stran, kot da je ni opazil.
Leo (ves zmeden, z očmi na Davida):
»Chi è quello? Lo conosci?«
(Kdo je to? Ga poznaš?)
Sophie je v hipu spet obrnila obraz proti Leoju in tihoodikimala
»No...« se zlaže.
Leo je začutil težo tišine med njima. Pogledal je Davida, potem Sophie. Napetost je bila neizprosna.
*b* DAVID *b*
Ko je stopil v studio, je poskušal delovati mirno. Skrivati tresočo napetost pod površjem.
Ampak potem jo je zagledal.
Sophie.
Njeni lasje, tisti nežni nasmeh, ki je že v preteklosti znal razsuti vse v njem.
A tokrat ni bila sama.
Ob njej je stal on – Leo. Naslonjen malce preblizu, pogled poln nežnosti.
David je začutil, kako se mu grlo zateguje.
*i* “Tako gledaš le nekoga, ki ti nekaj pomeni,” je pomislil.
“Ne... ne samo nekaj. Vse.” *i*
In ona… se mu je nasmehnila.
Takoj za tem pa obrnila pogled in otrpnila, ko ga je zagledala.
*i*“Še vedno je ista… in hkrati ni več. Nekaj je drugače. Ne le, da ni več moja – ne zaupam, da me sploh še vidi. Da sem še vedno… vreden njenega pogleda.” *i*
*i* “Ta tip… Leo? Kdo sploh je? Zakaj se mu nasmiha na tak način? Zakaj se mu približa, kot da je varen prostor? Tega ne počneš s prijateljem. Ne ti, Sophie.” *i*
*i* “Ampak... če je srečna…”
“… potem kaj sploh še delam tukaj?” *i*
Stisnil je pest.
Spomini nanjo – na tiste zadnje noči, tisti poljub, ki je bil hkrati začetek konca. Na trenutek, ko ji je rekel, da jo bo pustil, ker jo želi zaščititi, a jo je v resnici samo izgubil.
*i*
“Kaj, če je prepozno? Kaj, če je tokrat res ne dobim nazaj?” *i*
A nato se Leo skloni k njej in se dotakne njenega komolca – in Sophie se rahlo zasmeji.
David je takrat vedel:
*i* “Ne morem samo gledati. Ne več. Če jo izgubim… naj bo to zato, ker se je sama odločila. Ne zato, ker sem bil tiho.” *i*
*b* LEO in SOPHIE *b*
Sophie sedi za mizo, med krožkom s Leom in nekaj drugimi znanci. Njene oči večkrat živčno ošinejo Davida, ki stoji nekoliko v ozadju. Njena roka rahlo tresoče drži fotografije, medtem ko se trudi prikriti svojo nervozo.
Leo opazuje njene poglede in tiho reče:
„Perché continui a guardarlo? C’è qualcosa che non va?“
*i* (»Zakaj ga še vedno gledaš? Je kaj narobe?«) *i*
Sophie hitro obrne glavo in skuša prikriti zaskrbljen izraz:
„niente è...“
*i* (»Nič ni....«)*i*
Leo jo previdno gleda in doda:
„Se vuoi, possiamo parlarne.“
*i* (»Če želiš, se lahko pogovoriva.«) *i*
Sophie z rahlim nasmeškom odmahne:
„Grazie, ma va tutto bene.“
*i* (»Hvala, ampak je vse v redu.«) *i*
A Leo še naprej opazuje njene poglede proti Davidu in čuti, da ni vse tako preprosto.
*b* CHIARA in ELENA *b*
Chiara in Elena sta sedeli na robu starega mostu nad reko, obkroženi s toplim soncem. V zraku je bilo nekaj napetega, kot da obe tehtata besede, ki jih ne upata izreči.
Chiara je tiho začela:
«Elena, sai che non possiamo nascondere questo per sempre, vero?»
(„Elena, veš, da tega ne moreva skrivati za vedno, kajne?“) *i*
Elena je pogledala stran, zaskrbljeno.
«Non lo so, Chiara. E se tutto questo finisse in qualcosa che non potremo più sistemare?»
*i* („Ne vem, Chiara. Kaj če se vse to konča v nečem, česar ne bova mogli popraviti?“) *i*
Chiara je globoko vdihnila:
«Sai che non è stato giusto. Ma se qualcuno lo scopre?»
*i* („Veš, da ni bilo prav. Ampak kaj če kdo izve?“) *i*
Elena je stisnila pest:
«Nessuno deve saperlo. Per noi sarebbe la fine.»
*i* („Nihče ne sme izvedeti. Za naju bi to bil konec.“) *i*
Obe sta tiho zrli v reko, čutili napetost, kot da je vse na tankem vrvju.
Chiara je zašepetala:
«Ho sempre desiderato che fosse diverso, ma ora dobbiamo stare attente. C’è troppo in gioco.»
*i* („Vedno sem si želela, da bi bilo drugače, a zdaj morava biti previdni. Preveč je na kocki.“) *i*
Elena je prikimala, a v njenih očeh se je že poznal strah.
*b* CLOE, ZOEY, MATTHEW in DAVID *b*
Cloe, Zoey in Matthew so nestrpno čakali v kavarni, ko se je končno pojavil David. Njegov obraz je bil resen, v očeh pa je žarela mešanica odločnosti in skrbi.
Matthew je prekinil tišino:
"Davide, kaj si izvedel? Ali ima Leo res nekaj s Sophie?"
David je globoko vdihnil in počasi odgovoril:
"Da, Leo in Sophie sta skupaj. In ni samo to... nekaj je v zraku, nekaj, kar bi morali vedeti."
Zoey je pogledala Cloe in rekla:
"Moramo vedeti vse. Sophie ne sme biti sama v tem."
Cloe je strmela v Davida in mu tiho pritrdila:
"Povej nam, kaj si izvedel. Čas je, da razčistimo vse skupaj."
David je nato začel pripovedovati, kako je videl Lea in sophie, kako srečna sta skupaj...
*b* SOPHIE in VIKTORIJA *b*
Zvečer, ko sta Sophie in Viktorija sedeli ob skodelici čaja, je Sophie končno spregovorila o dogodkih, ki so jo mučili.
Sophie:
„Viki, zaskrbljena sem. Danes sem na fotografskem tečaju videla Davida. In en dan prej sem zelo jasno opazila Cloe in Zoey. Mislim, da so prišli sem, v Italijo, v Firence...“
Viktorija z resnim izrazom razmišlja. Njen odlični um takoj dojame, kaj se dogaja.
Viktorija:
„Sophie, pomoej so tu, ker so slišali Lea po telefonu in mislijo, da ti bo storil kaj hudega. Grozno me jezi ta njihova neumna misel, da si v nevarnosti.Moram nekaj ukreniti. A ker ne veva, če so res tu, bi bilo pametno malo poizvedeti...“
Naslednji dan je Viktorija stopila do Gabriela v lokalu, kjer je delal, in mu zaupala svoje skrbi.
*b* NASLEDNJEGA DNE *b*
"Gabriel, ho bisogno del tuo aiuto. C'è qualcosa che non va con Sophie e i suoi amici. Voglio capire cosa stanno tramando."
*i* ("Gabriel, potrebujem tvojo pomoč. Nekaj ni prav pri Sophie in njenih prijateljih. Hočem razumeti, kaj načrtujejo, še prej pa morava raziskati, če so res tu, v Firencah.") *i*
Gabriel je pogledal resno in odločno prikimal:
"Farò tutto il possibile per aiutarti."
*i* ("Naredil bom vse, kar je v moji moči, da ti pomagam.") *i*
*b* LEO *b*
Leo je opazil, kako je Sophie na tečaju fotografije postajala vse bolj živčna, še posebej, ko je njena pozornost uhajala proti Davidu.
*i* “Perché è così nervosa quando guarda quel ragazzo?”
(“Zakaj je tako živčna, ko gleda tistega fanta?”) *i*
Vsakič, ko ji je kaj padlo ali se je nerodno spotaknila, je Leo skočil, da jo ujame. Njena ranljivost in nerodnost sta ga še bolj privlačili, a hkrati ga je skrbelo.
*i* (“Non voglio farle del male, ma devo capire chi è davvero quel.”)
(“Nočem ji storiti nič hudega, ampak moram razumeti, kdo je fant.”) *i*
Odločil se je, da bo poiskal več informacij o njem — s pomočjo Viktorije ali pa na kak drug način. Čutil je, da Sophie potrebuje njegovo zaščito, a ni vedel, kako daleč lahko gre, ne da bi jo prestrašil ali odrinil.
Sonce je nežno prebudilo mesto, njegova zlata svetloba pa se je razlila po sobi, kjer je Sophie sedela pred ogledalom. S čopičem v roki si je nanašala rahel sloj senčila, a njene misli so bile povsem drugje.
Bila je tiho. Nekaj v njej je bilo nenavadno napeto. Čutila je, da se dan ne bo odvijal povsem običajno.
Viktorija (iz druge sobe):
»Sophie, greš že? Jaz grem v kavarno z Gabrielom!«
Sophie (z rahlim nasmehom):
»Ja… samo še trenutek.«
Ko je ostala sama, se je zazrla v svoj odsev. Oči so ji utripale z mešanico nežnosti in stiske. Leo ji je zadnje dni pomenil ogromno. Bila je pomirjena, celo srečna v njegovi bližini. In vendar… ko se je oblekla in na rame vrgla torbo s fotoaparatom, je nekaj v njej zatrepetalo. Nek nemir, ki ga ni znala razložiti.
Ko je stopila na ulico, se je poglobila v misli.
Leo jo je čakal pri studiu. Ko ga je zagledala, se ji je nasmeh razlezel čez obraz. Pristopil je in jo poljubil na lice.
Leo (v italijanščini):
»Sei pronta per oggi?«
(Si pripravljena za danes?)
Sophie (v italijanščini, z nasmeškom):
»Sempre!«
(Vedno!)
Oba sta stopila v studio. V njem je bilo tiho, skoraj spokojno. Udeleženci so se zbirali, vsak zatopljen v priprave na novo nalogo. Sophie je počasi vzela fotoaparat, se obrnila…
In v tistem trenutku ga je zagledala.
David.
Stal je ob steni, torba mu je visela z rame, na obrazu pa – tisti znani, napol samozavestni, napol zlomljeni izraz.
Srce ji je za trenutek obstalo. Pogledala je stran. Potem hitro spet proti njemu – a zdaj je že gledal stran, kot da je ni opazil.
Leo (ves zmeden, z očmi na Davida):
»Chi è quello? Lo conosci?«
(Kdo je to? Ga poznaš?)
Sophie je v hipu spet obrnila obraz proti Leoju in tihoodikimala
»No...« se zlaže.
Leo je začutil težo tišine med njima. Pogledal je Davida, potem Sophie. Napetost je bila neizprosna.
*b* DAVID *b*
Ko je stopil v studio, je poskušal delovati mirno. Skrivati tresočo napetost pod površjem.
Ampak potem jo je zagledal.
Sophie.
Njeni lasje, tisti nežni nasmeh, ki je že v preteklosti znal razsuti vse v njem.
A tokrat ni bila sama.
Ob njej je stal on – Leo. Naslonjen malce preblizu, pogled poln nežnosti.
David je začutil, kako se mu grlo zateguje.
*i* “Tako gledaš le nekoga, ki ti nekaj pomeni,” je pomislil.
“Ne... ne samo nekaj. Vse.” *i*
In ona… se mu je nasmehnila.
Takoj za tem pa obrnila pogled in otrpnila, ko ga je zagledala.
*i*“Še vedno je ista… in hkrati ni več. Nekaj je drugače. Ne le, da ni več moja – ne zaupam, da me sploh še vidi. Da sem še vedno… vreden njenega pogleda.” *i*
*i* “Ta tip… Leo? Kdo sploh je? Zakaj se mu nasmiha na tak način? Zakaj se mu približa, kot da je varen prostor? Tega ne počneš s prijateljem. Ne ti, Sophie.” *i*
*i* “Ampak... če je srečna…”
“… potem kaj sploh še delam tukaj?” *i*
Stisnil je pest.
Spomini nanjo – na tiste zadnje noči, tisti poljub, ki je bil hkrati začetek konca. Na trenutek, ko ji je rekel, da jo bo pustil, ker jo želi zaščititi, a jo je v resnici samo izgubil.
*i*
“Kaj, če je prepozno? Kaj, če je tokrat res ne dobim nazaj?” *i*
A nato se Leo skloni k njej in se dotakne njenega komolca – in Sophie se rahlo zasmeji.
David je takrat vedel:
*i* “Ne morem samo gledati. Ne več. Če jo izgubim… naj bo to zato, ker se je sama odločila. Ne zato, ker sem bil tiho.” *i*
*b* LEO in SOPHIE *b*
Sophie sedi za mizo, med krožkom s Leom in nekaj drugimi znanci. Njene oči večkrat živčno ošinejo Davida, ki stoji nekoliko v ozadju. Njena roka rahlo tresoče drži fotografije, medtem ko se trudi prikriti svojo nervozo.
Leo opazuje njene poglede in tiho reče:
„Perché continui a guardarlo? C’è qualcosa che non va?“
*i* (»Zakaj ga še vedno gledaš? Je kaj narobe?«) *i*
Sophie hitro obrne glavo in skuša prikriti zaskrbljen izraz:
„niente è...“
*i* (»Nič ni....«)*i*
Leo jo previdno gleda in doda:
„Se vuoi, possiamo parlarne.“
*i* (»Če želiš, se lahko pogovoriva.«) *i*
Sophie z rahlim nasmeškom odmahne:
„Grazie, ma va tutto bene.“
*i* (»Hvala, ampak je vse v redu.«) *i*
A Leo še naprej opazuje njene poglede proti Davidu in čuti, da ni vse tako preprosto.
*b* CHIARA in ELENA *b*
Chiara in Elena sta sedeli na robu starega mostu nad reko, obkroženi s toplim soncem. V zraku je bilo nekaj napetega, kot da obe tehtata besede, ki jih ne upata izreči.
Chiara je tiho začela:
«Elena, sai che non possiamo nascondere questo per sempre, vero?»
(„Elena, veš, da tega ne moreva skrivati za vedno, kajne?“) *i*
Elena je pogledala stran, zaskrbljeno.
«Non lo so, Chiara. E se tutto questo finisse in qualcosa che non potremo più sistemare?»
*i* („Ne vem, Chiara. Kaj če se vse to konča v nečem, česar ne bova mogli popraviti?“) *i*
Chiara je globoko vdihnila:
«Sai che non è stato giusto. Ma se qualcuno lo scopre?»
*i* („Veš, da ni bilo prav. Ampak kaj če kdo izve?“) *i*
Elena je stisnila pest:
«Nessuno deve saperlo. Per noi sarebbe la fine.»
*i* („Nihče ne sme izvedeti. Za naju bi to bil konec.“) *i*
Obe sta tiho zrli v reko, čutili napetost, kot da je vse na tankem vrvju.
Chiara je zašepetala:
«Ho sempre desiderato che fosse diverso, ma ora dobbiamo stare attente. C’è troppo in gioco.»
*i* („Vedno sem si želela, da bi bilo drugače, a zdaj morava biti previdni. Preveč je na kocki.“) *i*
Elena je prikimala, a v njenih očeh se je že poznal strah.
*b* CLOE, ZOEY, MATTHEW in DAVID *b*
Cloe, Zoey in Matthew so nestrpno čakali v kavarni, ko se je končno pojavil David. Njegov obraz je bil resen, v očeh pa je žarela mešanica odločnosti in skrbi.
Matthew je prekinil tišino:
"Davide, kaj si izvedel? Ali ima Leo res nekaj s Sophie?"
David je globoko vdihnil in počasi odgovoril:
"Da, Leo in Sophie sta skupaj. In ni samo to... nekaj je v zraku, nekaj, kar bi morali vedeti."
Zoey je pogledala Cloe in rekla:
"Moramo vedeti vse. Sophie ne sme biti sama v tem."
Cloe je strmela v Davida in mu tiho pritrdila:
"Povej nam, kaj si izvedel. Čas je, da razčistimo vse skupaj."
David je nato začel pripovedovati, kako je videl Lea in sophie, kako srečna sta skupaj...
*b* SOPHIE in VIKTORIJA *b*
Zvečer, ko sta Sophie in Viktorija sedeli ob skodelici čaja, je Sophie končno spregovorila o dogodkih, ki so jo mučili.
Sophie:
„Viki, zaskrbljena sem. Danes sem na fotografskem tečaju videla Davida. In en dan prej sem zelo jasno opazila Cloe in Zoey. Mislim, da so prišli sem, v Italijo, v Firence...“
Viktorija z resnim izrazom razmišlja. Njen odlični um takoj dojame, kaj se dogaja.
Viktorija:
„Sophie, pomoej so tu, ker so slišali Lea po telefonu in mislijo, da ti bo storil kaj hudega. Grozno me jezi ta njihova neumna misel, da si v nevarnosti.Moram nekaj ukreniti. A ker ne veva, če so res tu, bi bilo pametno malo poizvedeti...“
Naslednji dan je Viktorija stopila do Gabriela v lokalu, kjer je delal, in mu zaupala svoje skrbi.
*b* NASLEDNJEGA DNE *b*
"Gabriel, ho bisogno del tuo aiuto. C'è qualcosa che non va con Sophie e i suoi amici. Voglio capire cosa stanno tramando."
*i* ("Gabriel, potrebujem tvojo pomoč. Nekaj ni prav pri Sophie in njenih prijateljih. Hočem razumeti, kaj načrtujejo, še prej pa morava raziskati, če so res tu, v Firencah.") *i*
Gabriel je pogledal resno in odločno prikimal:
"Farò tutto il possibile per aiutarti."
*i* ("Naredil bom vse, kar je v moji moči, da ti pomagam.") *i*
*b* LEO *b*
Leo je opazil, kako je Sophie na tečaju fotografije postajala vse bolj živčna, še posebej, ko je njena pozornost uhajala proti Davidu.
*i* “Perché è così nervosa quando guarda quel ragazzo?”
(“Zakaj je tako živčna, ko gleda tistega fanta?”) *i*
Vsakič, ko ji je kaj padlo ali se je nerodno spotaknila, je Leo skočil, da jo ujame. Njena ranljivost in nerodnost sta ga še bolj privlačili, a hkrati ga je skrbelo.
*i* (“Non voglio farle del male, ma devo capire chi è davvero quel.”)
(“Nočem ji storiti nič hudega, ampak moram razumeti, kdo je fant.”) *i*
Odločil se je, da bo poiskal več informacij o njem — s pomočjo Viktorije ali pa na kak drug način. Čutil je, da Sophie potrebuje njegovo zaščito, a ni vedel, kako daleč lahko gre, ne da bi jo prestrašil ali odrinil.
Moj odgovor:
Hana123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
😢
Hej!
Stara sem 16 in sem zalublena v enga. 2 dni nazaj sem ga dodala na snepu in sva si ves cas snepala. Tak med solo sma si skos in pol uciri je sam odpru moj snep in mi ni odsnepu. Torej zej me ma tak 1 dan na opened.
Men je hudo. Vem da ga ne morem prisiliti, da mi snepa oz. da je zaljubljen v mene, ampak mi je ful tezko to sprejet. Ce mu ni mar zame, mu ne morem tega zameriti...
Ampak ni mi jasno kaj je fora da me ima na opened ce sma si skos snepala.
Jokam se za nekom, ki ga nikoli nisem imela...
Hvala za karkoli:cry:
Stara sem 16 in sem zalublena v enga. 2 dni nazaj sem ga dodala na snepu in sva si ves cas snepala. Tak med solo sma si skos in pol uciri je sam odpru moj snep in mi ni odsnepu. Torej zej me ma tak 1 dan na opened.
Men je hudo. Vem da ga ne morem prisiliti, da mi snepa oz. da je zaljubljen v mene, ampak mi je ful tezko to sprejet. Ce mu ni mar zame, mu ne morem tega zameriti...
Ampak ni mi jasno kaj je fora da me ima na opened ce sma si skos snepala.
Jokam se za nekom, ki ga nikoli nisem imela...
Hvala za karkoli:cry:






Pisalnica