Živjo!:grinning::grinning::grinning: Tukaj je 14. del.:purple_heart::smile: Ta je malo krajši od ostalih, tako, da mogoče še danes objavim 15. del! Uživajte!:heart::heart::heart::green_heart:

Gledam na koledar. Danes je 25. avgust in to pomeni, da imam za nakup zvezkov in pakiranje samo še 5 dni časa, saj je 31 avgust dan odhoda. »Ana, prideš?« me vpraša Adrian, ki ravno vstopi v sobo. »Ja, kam pa?« ga začudeno vprašam. »Oh,« reče Adrian nejevolno. »Po nakupih za zvezke, pa te stvari.« »Ja takoj,« mu rečem in že sem pri vratih. »A gre Arthur tudi zraven?« »Ja seveda,« mi odgovori Adrian. »Pridi, greva. Saj naju že čaka v avtu.« S polnim žepom denarja, takoj stečem po stopnicah za Adrianom. Pred vrati naju res že čaka stric in (o groza) starša. »Živjo ljubčka. Kako to, da vaju bo v trgovino peljal stric? Saj vaju lahko tudi jaz!« nama reče mami. »Oooh neee, jaz ju bom peljal, ni problema!« se takoj oglasi stric. »Kakor želiš, Arthur,« reče oči in zmamo gresta v hišo. »Pridita v avto,« naju povabi stric. Vsedeva se vsak na svoj sedež. Adrian je spredaj, poleg strica in jaz zadaj, za Adrianom.

Kmalu se naš avto ustavi pred veliko zanikrno trgovino. »Kje pa smo? Mislim, kje je trgovina z zvezki, ki jih potrebujem?!« začudeno vprašam. »Oh, ti pa nič ne razumeš!« me krega Adrian. »Tukaj je,« reče stric in pokaže na zanikrno trgovino pred katero smo se ustavili. Začudim se, a vseeno stopim iz avta. Končno se sprijaznim stem, da bom pač imela slabe zvezke, ker jih prodajajo v tej čudni trgovini, ko stopim vanjo pa... Vse se spremeni. Pred sabo zagledam čudovito izložbo. V njej je ogromno otrok. Nekaj jih zgleda enako starih kot jaz, nekaj pa veliko starejših. Prav ti vneto iščejo šolske plašče, barve njihove podšole. »Ethan!« vzklikne Adrian in steče k visokemu temnolasemu dečku z zelenorjavimi očmi. »Ana, to je Ethan, Ethan, to je Ana (moja sestra) oziroma Ariana, samo, da jo jaz kličem Ana,« me predstavi. Z Ethanom si seževa v roki. »V resnici mi je ime Ariana Riley Perkinson,« mu lepo razložim. »Riley mi je bolj všeč,« mi zašepeta Eathan. »Te lahko kličem tako?« Pokimam mu in zašepetam. »Meni je nekako tudi ljubše, ker se mi zdi Ariana preveč staromodno. Tudi v prejšnji šoli so me klicali Riley. Saj, Ada poskušam prepričarti, da me kliče Riley, pa mu še vedno nekako ne gre.« Eathan se zasmeje. Potem se spomnim in ga vprašam. »Si ti tudi prišel v Roostmer?« »Oh, seveda sem!« mi Eathan že kar malo razočarano odgovori. »O fant, tvoja sestra pa očitno še ni šla na Magryd, ane Ad?« ga vpraša. »Ne, ne še. Zdaj sva skupaj z Arthurjem prišla kupit vse učbenike,« odvrne Adrian. »Je Arthur tudi tukaj?!« vzklikne Eathan. »Takoj pridem, samo pozdravit ga grem.« In že ga ni več. »No, povej mi že katere učbenike rabiš,« me začne priganjati Adrian.

Se nadaljuje...