Živjo!:grinning::grinning::grinning: Tukaj je 14. del.:purple_heart::smile: Ta je malo krajši od ostalih, tako, da mogoče še danes objavim 15. del! Uživajte!:heart::heart::heart::green_heart:
Gledam na koledar. Danes je 25. avgust in to pomeni, da imam za nakup zvezkov in pakiranje samo še 5 dni časa, saj je 31 avgust dan odhoda. »Ana, prideš?« me vpraša Adrian, ki ravno vstopi v sobo. »Ja, kam pa?« ga začudeno vprašam. »Oh,« reče Adrian nejevolno. »Po nakupih za zvezke, pa te stvari.« »Ja takoj,« mu rečem in že sem pri vratih. »A gre Arthur tudi zraven?« »Ja seveda,« mi odgovori Adrian. »Pridi, greva. Saj naju že čaka v avtu.« S polnim žepom denarja, takoj stečem po stopnicah za Adrianom. Pred vrati naju res že čaka stric in (o groza) starša. »Živjo ljubčka. Kako to, da vaju bo v trgovino peljal stric? Saj vaju lahko tudi jaz!« nama reče mami. »Oooh neee, jaz ju bom peljal, ni problema!« se takoj oglasi stric. »Kakor želiš, Arthur,« reče oči in zmamo gresta v hišo. »Pridita v avto,« naju povabi stric. Vsedeva se vsak na svoj sedež. Adrian je spredaj, poleg strica in jaz zadaj, za Adrianom.
Kmalu se naš avto ustavi pred veliko zanikrno trgovino. »Kje pa smo? Mislim, kje je trgovina z zvezki, ki jih potrebujem?!« začudeno vprašam. »Oh, ti pa nič ne razumeš!« me krega Adrian. »Tukaj je,« reče stric in pokaže na zanikrno trgovino pred katero smo se ustavili. Začudim se, a vseeno stopim iz avta. Končno se sprijaznim stem, da bom pač imela slabe zvezke, ker jih prodajajo v tej čudni trgovini, ko stopim vanjo pa... Vse se spremeni. Pred sabo zagledam čudovito izložbo. V njej je ogromno otrok. Nekaj jih zgleda enako starih kot jaz, nekaj pa veliko starejših. Prav ti vneto iščejo šolske plašče, barve njihove podšole. »Ethan!« vzklikne Adrian in steče k visokemu temnolasemu dečku z zelenorjavimi očmi. »Ana, to je Ethan, Ethan, to je Ana (moja sestra) oziroma Ariana, samo, da jo jaz kličem Ana,« me predstavi. Z Ethanom si seževa v roki. »V resnici mi je ime Ariana Riley Perkinson,« mu lepo razložim. »Riley mi je bolj všeč,« mi zašepeta Eathan. »Te lahko kličem tako?« Pokimam mu in zašepetam. »Meni je nekako tudi ljubše, ker se mi zdi Ariana preveč staromodno. Tudi v prejšnji šoli so me klicali Riley. Saj, Ada poskušam prepričarti, da me kliče Riley, pa mu še vedno nekako ne gre.« Eathan se zasmeje. Potem se spomnim in ga vprašam. »Si ti tudi prišel v Roostmer?« »Oh, seveda sem!« mi Eathan že kar malo razočarano odgovori. »O fant, tvoja sestra pa očitno še ni šla na Magryd, ane Ad?« ga vpraša. »Ne, ne še. Zdaj sva skupaj z Arthurjem prišla kupit vse učbenike,« odvrne Adrian. »Je Arthur tudi tukaj?!« vzklikne Eathan. »Takoj pridem, samo pozdravit ga grem.« In že ga ni več. »No, povej mi že katere učbenike rabiš,« me začne priganjati Adrian.
Se nadaljuje...
Gledam na koledar. Danes je 25. avgust in to pomeni, da imam za nakup zvezkov in pakiranje samo še 5 dni časa, saj je 31 avgust dan odhoda. »Ana, prideš?« me vpraša Adrian, ki ravno vstopi v sobo. »Ja, kam pa?« ga začudeno vprašam. »Oh,« reče Adrian nejevolno. »Po nakupih za zvezke, pa te stvari.« »Ja takoj,« mu rečem in že sem pri vratih. »A gre Arthur tudi zraven?« »Ja seveda,« mi odgovori Adrian. »Pridi, greva. Saj naju že čaka v avtu.« S polnim žepom denarja, takoj stečem po stopnicah za Adrianom. Pred vrati naju res že čaka stric in (o groza) starša. »Živjo ljubčka. Kako to, da vaju bo v trgovino peljal stric? Saj vaju lahko tudi jaz!« nama reče mami. »Oooh neee, jaz ju bom peljal, ni problema!« se takoj oglasi stric. »Kakor želiš, Arthur,« reče oči in zmamo gresta v hišo. »Pridita v avto,« naju povabi stric. Vsedeva se vsak na svoj sedež. Adrian je spredaj, poleg strica in jaz zadaj, za Adrianom.
Kmalu se naš avto ustavi pred veliko zanikrno trgovino. »Kje pa smo? Mislim, kje je trgovina z zvezki, ki jih potrebujem?!« začudeno vprašam. »Oh, ti pa nič ne razumeš!« me krega Adrian. »Tukaj je,« reče stric in pokaže na zanikrno trgovino pred katero smo se ustavili. Začudim se, a vseeno stopim iz avta. Končno se sprijaznim stem, da bom pač imela slabe zvezke, ker jih prodajajo v tej čudni trgovini, ko stopim vanjo pa... Vse se spremeni. Pred sabo zagledam čudovito izložbo. V njej je ogromno otrok. Nekaj jih zgleda enako starih kot jaz, nekaj pa veliko starejših. Prav ti vneto iščejo šolske plašče, barve njihove podšole. »Ethan!« vzklikne Adrian in steče k visokemu temnolasemu dečku z zelenorjavimi očmi. »Ana, to je Ethan, Ethan, to je Ana (moja sestra) oziroma Ariana, samo, da jo jaz kličem Ana,« me predstavi. Z Ethanom si seževa v roki. »V resnici mi je ime Ariana Riley Perkinson,« mu lepo razložim. »Riley mi je bolj všeč,« mi zašepeta Eathan. »Te lahko kličem tako?« Pokimam mu in zašepetam. »Meni je nekako tudi ljubše, ker se mi zdi Ariana preveč staromodno. Tudi v prejšnji šoli so me klicali Riley. Saj, Ada poskušam prepričarti, da me kliče Riley, pa mu še vedno nekako ne gre.« Eathan se zasmeje. Potem se spomnim in ga vprašam. »Si ti tudi prišel v Roostmer?« »Oh, seveda sem!« mi Eathan že kar malo razočarano odgovori. »O fant, tvoja sestra pa očitno še ni šla na Magryd, ane Ad?« ga vpraša. »Ne, ne še. Zdaj sva skupaj z Arthurjem prišla kupit vse učbenike,« odvrne Adrian. »Je Arthur tudi tukaj?!« vzklikne Eathan. »Takoj pridem, samo pozdravit ga grem.« In že ga ni več. »No, povej mi že katere učbenike rabiš,« me začne priganjati Adrian.
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!! Nov del takoj!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
0
Moj odgovor:
Nekdo...2011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Moj lajf
Oj
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Aja drugače jaz fluffy volno uporabljam za ...